“Na Lokvah itak nič ni? Ni res!”
Na Lokvah se med letošnjim poletjem, posebno ob koncih tedna, spet tre ljudi, večinoma tujcev. Kot pravijo nekateri gostinci, jim kriza na nek način gre na roke. A medtem ko se ponudniki trudijo, večjih vlaganj v razvoj ni. Občina čaka investitorje, ki jih ni, Euroinvest pa je načrte “zamrznil”.
LOKVE> Medtem ko v dolini pasja vročina vztraja že skoraj vse poletje, je zrak na Lokvah v osrčju Trnovskega gozda pravi balzam. “Na Lokvah smo imeli pravcato plažo,” pravi Tatjana Gorjan iz Gostišča s prenočišči Winkler. Sicer brez morja, a pogled na pod sencami dreves poležavajoče množice obiskovalcev, predvsem iz Furlanije, res daje vtis plaže. “Lokve imajo ogromno turistov, kriza nam je šla na nek način na roko, saj hodijo ljudje manj na potovanja in gredo na oddih bliže doma,” dodaja Tatjana Gorjan, ki je povedala, da so z obiskom zadovoljni, letos pa so obnovili ekološko njivo, ki je njihov paradni konj.
Na novogoriški občini imajo sicer v predalih spravljenih na kilograme strategij, a se na njih bolj ali manj nabira prah. Pred leti je družba Euroinvest napovedovala ambiciozne načrte za obuditev Lokev. Odkupili so zemljišča, stavbo nekdanjega Paradisa (v njem je sedaj restavracija Na Planoti) in podirajočega se hotela Poldanovec. A je gradnja skoraj 40 milijonov evrov vrednega Eda centra, ki v Novi Gorici že dolgo stoji skoraj prazen, skupaj s krizo pobrala denar za vlaganje na planoti. Kot so že pred časom pojasnili, so vse naložbe na Lokvah zamrznili prav zaradi Eda centra. Tudi novogoriški župan Matej Arčon je že pred časom povedal, da bo občina pomagala le, če bodo zasebni investitorji pripravljeni vložiti denar. Prav teh pa ni.
Največ je Italijanov
Na Lokve prihajajo večinoma italijanski gostje iz Furlanije, ki jih je približno 60 odstotkov vseh. 20 do 30 odstotkov jih za daljši čas prihaja iz ostalih evropskih držav, letos so, na primer Lokve “odkrili” Francozi, le približno desetina pa je Slovencev. Še vedno prevladujejo enodnevni gostje. “Sezona je z gostinskega vidika super, nočitev pa je približno enako kot lani,” pojasnjuje Boris Kante iz Zavoda Gost, ki upravlja z restavracijo Na Planoti. “Letošnja situacija je povprečna. Lani je veliko nočitev prineslo prvenstvo v orientacijskem teku. Sicer pa ljudje kar prihajajo,” pa ocenjuje Etbin Skok, ki vodi Razpršeni hotel - Prijazne hiše in predseduje Društvu ljubiteljev narave Planota. “Majhni ponudniki se trudimo, vsak po svoje in skupaj, privabiti čim več gostov. Nimamo pa velikih denarjev za večje naložbe,” opozori, da se o razvoju govori že desetletja, resne naložbe, kljub napovedim, na primer Euroinvesta, pa ni in ni.
Prednost je butična ponudba z naravo
“Najbolj me moti odnos, ki ga imajo ljudje v dolini; češ, saj na Lokvah itak nič ni. Kar ni res, a marsikoga odvrne,” poudarja Skok. Prepričan je, da bi se moral začeti ciklus naložb. “Saj ni treba, da bi vložili 40, 50 milijonov evrov. A nekaj desetletij se ni vlagalo bolj ali manj nič. Objekti, ki so turistično aktivni, bi se lahko prenovili, zaživele bi nove dejavnosti. Potrebovali bi prostor, kjer bi lahko imeli dejavnosti čez vse leto, infrastrukturo, čistilno napravo ... A nato vse ostane pri projektih,” našteva Skok.
“Glede nato, da vsi govorijo, da so Lokve zlata jama, je zanimivo, da se ne najde noben vlagatelj,” se ironično sprašuje Boris Kante. Prepričan je, da je treba na Lokvah delati na drugačen način kot v dolini: “Ponudba mora biti bolj butična, povezana z naravo. Po lanskem svetovnem prvenstvu v orientacijskem teku nekateri že prihajajo trenirat, kar precej je padalcev, pridejo motoristi... ”
Prav na ponudbo, povezano z naravo in domačimi izdelki, stavijo Lokvarji v zadnjem času. Obisk spodbujajo s prireditvami, na primer Nazaj v lokvarski raj s pohodom, ponudbo lokalnih jedi, domačih pridelkov in izdelkov, praznikom lipe s formo vivo in festivalom zelišč. “Raje naj bo manj dogodkov, a naj bodo ti kvalitetni,” poudarja Kante.
MITJA MARUSSIG