Na lovu za zakladi kanomeljske doline
Kanomlja in njeno turistično društvo sta letošnje krajevno praznovanje namenila promociji raznovrstne dediščine. Slavje so sklenili s predstavitvijo domačih društev v čast krajevni 680. obletnici. Razočarani pa so nad “obnovo” domačije Šturmajce.
KANOMLJA > Kanomeljci so ob oživljanju svoje skupnosti praznik izbrali v spomin na prvo pisno omemba kraja leta 1335. Minule tedne so obiskovalce pozdravili z množico za ogled urejenih zanimivosti v svoji razpotegnjeni dolini in s kulturno predstavitvijo vaških društev.
Starejša od Idrije, a v dobri kondiciji
“Ponosni smo na 680-letnico. Smo torej starejši kot občinsko središče Idrija. Jubileju so se poklonile vse kulturne skupine, ki so pri nas oživele v zadnjih letih. V odličnem vzdušju smo gostili množico obiskovalcev, prej pa številne goste popeljali med našimi znamenitostmi. Škoda je le, da so nam gozdarji zaradi spravila lesa tik pred praznovanjem zaprli pot do klavž,“ je povedala predsednica turistično kulturnega društva Danica Markič.
Klavže, ki so ob geološkem prelomu in etnološki domačiji Šturmajce največji spomenik doline, pa niso ostale skrite lovcem na zaklade. V sodelovanju z idrijskimi Geocachingarji (lovci na zaklade s pomočjo GPS naprav) so pripravili desetkilometrski pohod po dolini, katerega cilj je bil poiskati njene zaklade s pomočjo podanih koordinat. Ker ima ta sodobna orientacija vse več privržencev, se je na lov s slovenskimi udeleženci podalo še nekaj deset “lovcev” iz Avstrije. “Zdelo se je, da bomo bolj kot zaklade iskali senco. Bilo je peklensko. Bali smo se, da vsi ne bodo zmogli poti. Navdušenje nad Kanomljo pa je bilo tolikšno, da smo odkrili vse,” je povedal soorganizator Rok Pirih. Za “lovci” so se med zanimivosti s starodobniki podali člani društva Balila in ugotavljali, da je odmaknjena Kanomlja vredna obiska. “Zlasti zamejci, ki s svojimi starimi lepotci običajno gostujejo po znanih turističnih krajih, so nam zabičali, da moramo dolino bolj odmevno predstaviti doma in na tujem. Za to si prizadevamo. Žal pa, navkljub obilju zanimivosti, še ne moremo ponuditi prenočišč. Imamo pa načrt za njihovo ureditev. Prva morda kar v našem po požaru obnovljenem krajevnem domu,” je povedala Markičeva.
Obnova Šturmajc je razočarala
Kakšno prenočišče bi se podalo tudi v domačijo Šturmajce, ki so jo letos z denarjem EU sicer nekoliko prenovili, a ostali pod pričakovanji domačinov. “Od obnove smo si res obetali več. Nekaj del še obljubljajo, a to je bil očitno projekt, ki je več denarja namenil papirjem kot spomeniku,” razočaranje deli Markičeva.
Šturmajce, ki sodijo med bisere kmečke arhitekture in jih krasijo za vas značilne freske, so iz evropskega projekta PratiCons dobile 201.450 evrov. To pa se na etnološkem spomeniku bolj malo pozna.
Markičeva upa, da bodo jeseni v njej lahko gostili skupine na prikazu starih kmečkih opravil, zlasti peke kruha v črni kuhinji. Te dni pa je v domačiji na ogled razstava cerkljanskih rokodelcev iz društva DRIKLC. SAŠA DRAGOŠ
