Na papirju gre, v praksi pa manj

IDRIJA > Omenjene občine so v sklopu projekta Alpstar dobile analizo ogljičnega odtisa. Savinjsko-saleška energetska agencija jo je pripravila kot prvi korak do nizkoogljičnega cilja.

Največ je izpustov iz industrije

Do dveh ton izpustov na prebivalca najbolj onesnaženi občini Idrija in Cerkno loči kar 73-odstotno, najbolj čisto občino Kobarid pa 33-odstotno znižanje ogljikovega dioksida (CO2) in toplogrednih plinov.

V občinah Idrija in Cerkno, ki sta poravnani pri 7,4 tonah izpustov CO2 na prebivalca, k njim največ prispeva industrija. V Cerknem jih od letnih 36 ton ustvari 64 odstotkov, v Idriji pa od skupnih 89 ton 59 odstotkov. Z 18 odstotki v obeh sledijo gospodinjstva in z dvanajstimi odstotki promet.

Pilotni projekt energetskih omrežij

V Posočju največ toplogrednih plinov izpustijo v zrak gospodinjstva - v občinah Tolmin in Bovec približno 30, v Kobaridu pa 43 odstotkov. Slednji je s tremi tonami izpustov CO2 na prebivalca daleč najmanj onesnažena občina. Predzadnji Tolmin pridela 5,2 toni in Bovec 6,3 tone CO2 na občana. Medtem ko so v Tolminu in Kobaridu drugi največji problem izpusti iz prometa, je ta v Bovcu, podobno kot v Idriji in Cerknem, na tretjem mestu. Za četrtino izpustov je v Bovcu odgovorna industrija.

Na največje onesnaževalce imajo občine skromen vpliv. Vse imajo v svojih programih ukrepov spodbujanje prebivalstva k prehodu na obnovljive vire energije - na lesno biomaso, v Kobaridu in v Idriji pa tudi na zemeljski plin in izgradnjo infrastrukture zanjo.

Vzpostavitev energetskega knjigovodstva z imenovanji energetskih upravljavcev, nameščenje toplotnih črpalk, gradnja fotovoltaičnih, sončnih in malih hidro elektrarn, energetski pregledi in sanacije javnih stavb so naslednji v vseh občinah načrtovani ukrepi.

Občina Idrija, ki se pravkar loteva pilotnega projekta Pametnih energetskih omrežij, bo vzpostavila tudi demonstracijsko točko kot izhodišče za razvoj učinkovite rabe energije.

Grenke izkušnje iz razpisov

Ker so ukrepi odvisni od denarja, so mnogi odmaknjeni v prihodnost. Analiza sicer pomeni tudi izhodišče za skupno kandidiranje občin na domače in evropske razpise za učinkovitejšo rabo energije.

Občini Cerkno in Tolmin, ki sta bili na prvem lanskem razpisu, ki ga je država objavila za energetsko sanacijo javnih stavb, zavrnjeni, čeprav sta imeli najvišje število točk, pa vesta, da je pot do denarja trnova.

Čeprav je celo upravno sodišče razsodilo njima v prid, si v njunih občinskih upravah še vedno zaman prizadevajo za pridobitev državnega denarja za sanacijo osnovne šole in šolskega centra. Občina Idrija je razvojno strategijo po vzoru pametnih skupnosti zato zasnovala tudi v upanju, da bo več uspeha z neposrednimi kandidaturami v Bruslju.

Sicer pa javne stavbe zakrivijo malo izpustov. Le v Idriji k vsem prispevajo desetino, v Tolminu 3,2 odstotka, v preostalih treh občinah pa še precej manj.

Vse občine obnavljajo tudi javno razsvetljavo, ki k izpustom prispeva manj kot odstotek oziroma le v Kobaridu 1,8 odstotka v CO2. SAŠA DRAGOŠ