Na stotine nevarnih postajališč, a le idrijska izbrisana

IDRIJA> Teden dni po tem, ko so se avtobusi prenehali ustavljati v vseh štirih zaselkih na deset kilometrski razdalji med Idrijo in Godovičem, so se v slednjem zbrali prizadeti občani in vsi, ki bi pereč problem njihove odrezanosti od večjih središč lahko rešili.

Pravzaprav bi ga morali rešiti s povratkom na prejšnje stanje, kot so v svojo peticijo občini, ministrstvu in direktoratu za promet zapisali prizadeti ljudje. Bojan Žlender, generalni direktor direktorata, v katerega pristojnost od septembra dalje sodi javni promet, jim je lahko povedal le, da to ne bo mogoče.

Vsaj ne po zakonu, proti kateremu direktorat ne bo deloval. Zagotovil pa jim je, da je mednje prišel, da bi zadrego rešili.

Žlender je povedal, da postajališč niso ukinili, saj formalno sploh niso obstajala. Da je temu tako, so ugotovili 29. junija, ko je komisija na omenjenem odseku na pobudo župana Bojana Severja iskala rešitev za zagotovitev varnosti na postajališčih.

Preveč vesten župan, kaznovani občani

Kot smo že poročali, si je vodstvo občine vsaj štiri leta prizadevalo, da bi povečali varnost na postajališčih v Logu, Jeličnem vrhu, Baraki in Podroteji, a nobena od predlaganih rešitev Direkcije RS za ceste, v pristojnosti katere je bil do septembra javni promet, ni zadovoljila. Severjevo priganjanje, da bi za varnost vendarle nekaj naredili, je imelo 30. junija rezultat v odločbi, ki je avtobusnemu podjetju Avrigo naložila izbris vseh štirih postajališč in prenehanje ustavljanja s takojšnjo veljavnostjo.

Dejansko je odločbo uveljavil šele direktorat za promet. Prizadeti so zaman pojasnjevali, da so bila to postajališča že pod Italijo, Jugoslavijo in vse doslej v Sloveniji. Da se jim je življenje v tem tednu, ko morajo otroke voziti na popoldanske aktivnosti, obrnilo na glavo, da so starejši ostali odrezani od sveta in da je pešačenje ob državni cesti loterija. “Avtobusi so vse do minule srede ustavljali varno, pač pa smo imeli ob cesti smrtne žrtve med pešci,” so rotili prizadeti. “Razumite, da ministru ne morem dati v podpis odločbe, ki bi povrnila razmere na prejšnje stanje, ker bi bila nezakonita,” pa jim je odvračal Žlender.

Črne ovce med stotinami neurejenih postajališč

Brez upa na povratek postajališč so prizadeti opozorili še na enakost pred zakonom, saj je po Sloveniji ogromno podobno nevarnih postajališč. V Avrigu, ki ima javni promet organiziran v 22 občinah, so potrdili, da je takih na njihovem območju nič koliko in opozorili na sosednjo Italijo, kjer za ustavljanje avtobusov na podobno utesnjenih območjih ob primerno nameščeni prometni signalizaciji zadošča oznaka postajališča na cestišču. “A ne na državnih cestah, kot je s tovornim prometom obremenjena Keltika” je odvračal Žlender. Tudi on je ocenil, da je med 11.000 postajališči v Sloveniji neurejenih približno dva tisoč, a da je urejanje nekje treba začeti.

In so ga začeli v Idriji, prometno eni najtežje dostopnih občin v Sloveniji. V državnem proračunu je letos za urejanje postajališč na voljo pičlih 250.000 evrov in ker ni bilo nič bolje v prejšnjih letih, so večino bremen urejanja prevzemale občine. “Našli bomo legalno rešitev in tako bomo vsi bolj mirno spali,” je obljubil tudi župan Sever.

V sredo, ko so kot nerealno zavrnili uvedbo izrednega linijskega prevoza z manjšim vozilom, je še niso našli. Ogledali so si vsa postajališča in v nekaj dneh naj bi prizadete vendarle seznanili z rešitvijo. SAŠA DRAGOŠ