Na svetu severnoprimorske regije tudi o kolesarstvu v naravnem okolju
Na današnji seji sveta severnoprimorske razvojne regije so župani spregovorili tudi o problematiki organiziranja javnih prireditev vožnje s kolesi v naravnem okolju. Strinjali so se, da bo treba spremeniti zakonodajo, ki sedaj enači kolesa in motorna kolesa pri vožnji v zaščitenem naravnem okolju.
Fotografija je simbolična.
Foto:IDRIJA > "Danes je bila svetu regije izpostavljena ta problematika. To v skladu z novelo zakona o ohranjanju narave prinaša določene težave in ovire predvsem na zaščitenih območjih," je po seji povedal direktor Posoškega razvojnega centra Simon Škvor.
Za severnoprimorsko regijo ta ureditev dolgoročno pomeni težave in oviro pri razvoju kolesarskega turizma. "Celotna regija se pri razvoju turizma naslanja na t.i. outdoor turizem, kolesarstvo pa je seveda pomemben del tega. Po drugi strani pa je težava tudi v tem, da zakon izenačuje motorna kolesa z navadnimi kolesi," je še dejal.
Vladi s pobudo, da se zakon popravi oziroma dopolni
Župani so se zato dogovorili, da bodo dali vladi pobudo, da se zakon popravi oziroma dopolni, ter da se to težavo resno obravnava predvsem v razvojnem smislu.
"Še v tem tednu bomo pobudo poslali na resorno ministrstvo, da se sprejeti zakon o ohranjanju narave ponovno odpre in s tem omogoči organizacijo tovrstnih prireditev tudi na območjih Nature 2000 oziroma varovanih območjih. Seveda pa se ob tem določi pogoje, ki jih bodo organizatorji morali spoštovati," je dejal Škvor. Dodal je, da bodo v regiji poskušali najti usklajene skupne rešitve za to problematiko.
Dokončno pa so udeleženci današnje seje potrdili dogovor za razvoj regije. Teh bo v prihodnjih letih skupno 19, od skupne vrednosti 40 milijonov evrov je višina sofinanciranja 34,5 milijona evrov. Ponovno so potrdili nekoliko spremenjen projekt inkubatorja goriške regije v Novi Gorici in odsek državne kolesarske povezave med Kobaridom in Trnovim.
Največji izmed projektov, ki je bo izvajal v prihodnjih štirih letih, je rekonstrukcija vodovodnega omrežja iz zajetja Mrzlek. Projekt vključuje šest občin, njegova vrednost pa je 17 milijonov evrov.