Nad kaos še četrti direktor
Na razpis za direktorja Centra za idrijsko dediščino, četrtega po vrsti v treh letih, so se prijavili trije kandidati. Prijave dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja ni med njimi. Zadnje poteze občine kažejo, da utegne ta bolj dejavno odpravljati probleme centra. Teh pa še zdaleč ni malo ...
IDRIJA > Center za idrijsko dediščino (CID) zaokroža tretje leto, na njegovo čelo pa naj bi prihodnji mesec stopil že četrti direktor. Kljub negotovemu položaju zavoda, so se na razpis prijavili trije kandidati.
Kadrovski in vsebinski vrtiljak
Za obnovo sedeža CID, skoraj sto let starega dijaškega doma, prvotnega samostana, pa občina denarja nima. Pravkar začeta menjava komaj deset let starega kurilnega kotla novega direktorja ne bo rešila energetske potratnosti in številnih drugih, z razpadajočo stavbo povezanih problemov.
Potem ko je prve mesece po oblikovanju centra nad njim bdel župan Bojan Sever, so pozneje nad njim obupali vsi naslednji direktorji. Podobno tudi člani sveta zavoda, katerih dobršen del je skupaj s prvim predsednikom Borutom Zajcem odstopil. Še najdlje, poldrugo leto, je kot vršilec dolžnosti direktorja vztrajal ekonomist Sebastjan Poljanec. Na julijski seji sveta občine pa je tudi on povedal, da so razmere v zavodu nevzdržne in da že težko čaka novega direktorja. Prijave na razpis zanj dejansko ni oddal.
Koga bodo izbrali za vodjo centra, bo znano v prihodnjih dneh. Kot smo uspeli izvedeti, sta med prijavljenimi kar dva kandidata iz uprave občine. Oba negotove razmere v CID dobro poznata. Ustanovni odlok iz leta 2010 pravi, da je osnovni namen zavoda “zagotavljanje koordinacije sistema usklajenega in trajnega upravljanja, zaščite in ohranjanja idrijske dediščine in vsega, kar je povezano s turističnim razvojem destinacije Idrija.” Ob poslovanju z izgubo pa ga od prvotnega namena oddaljuje upravljanje nekdanjega dijaškega doma oziroma sedanjega samskega doma in mladinskega hostla.
Ni dovolj sodelovanja, država pa menca
Za izvajanje osnovne dejavnosti doslej ni bilo denarja (občina je v treh letih CID po podatkih Supervizorja sicer namenila približno 400.000 evrov), kadrov, predvsem pa ne volje razdrobljenih upravljalcev dediščine za zasnovo skupne upravljalske in turistične zgodbe Idrije.
Ob občinski je v mestu še obilje državne dediščine, s katero naj bi upravljal ločen center, ki naj bi ga ustanovila država. Čeprav ta z njim menca že vrsto let in je njen center zaradi prevzema dediščine rudnika in njegove likvidacije nujen, se utegne, če oziroma ko bo ustanovljen, pregovorna nepripravljenost Idrijčanov na skupno upravljanje z dediščino še zaplesti.
Bo občina bolj aktivno povlekla vajeti?
Kandidatura dveh delavcev občinske uprave za mesto direktorja CID morda daje slutiti, da namerava občina dejavneje reševati njegove probleme in vsebino. Tega nam v upravi niso potrdili, a z nedavno pripojitvijo lokalne turistične organizacije in dela turistične dejavnosti razvojne agencije ICRA k centru dediščine je že naredila prve korake v tej smeri. Zlasti turistična dejavnost, ki se zato prepleta, a tudi podvaja med občino in CID, naj bi po odloku v večji meri sodila v slednjega.
Ne nazadnje je občina v letošnjem proračunu za center - ob plačah predvsem za turizem, doslej najbolj dejaven geopark in mednarodni center idrijske čipke - namenila 604.000 evrov. Ker mu jih je doslej odrinila le dobro četrtino (155.000 evrov), o vrnitvi k izvirni dejavnosti dejansko razmišlja.
SAŠA DRAGOŠ