Nadzorovani Alpacem bo bolj zelen
V skladu z novelo Zakona o varstvu okolja je vlada sprejela uredbi, ki strožje določata mejne vrednosti emisij naprav za sosežig odpadkov in način nadzora nad emisijami. Z doslednejšim pravnim varstvom so ob občanih Kanala, državi in občini zadovoljni tudi v podjetju Alpacem, kjer zdaj vedo, da je tehnološko mogoče slediti zakonodaji, kar bodo storili in ohranili delovna mesta.
KANAL > Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so v skladu z zgoraj zapisanim sprejeli tudi pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz industrijskih naprav, kar še dodatno zmanjšuje možnost različnih obvodov, ki so jih doslej našli (pre) veliki onesnaževalci.
Uveljavitev vsega naštetega naj bi v nekaj letih pri nesla za zdravje varen zrak občanom Kanala, ki so doslej kar stoletje dolgo trpeli bolj ali manj hudo onesnaževanje nekdanjega Salonita in v manjši meri njegovega naslednika Alpacema. Podrobnosti so glavni akterji javnosti predstavili včeraj v Kanalu. Župan Miha Stegel je ob tej priložnosti poudaril:
“Gre za velik korak k zagotavljanju zdravega okolja, po dolgoletnih prizadevanjih naših občanov in ne vladnih organizacij za izboljšanje zraka in okoljskih standardov na področju so sežiga odpadkov. Grozljive posledice dolgoletne uporabe azbesta v industriji, ki jo bodo naši prebivalci čutili vse svoje življenje, so opomin, kako pomembno je ukrepati pravočasno in pravilno. To nam je zdaj s konstruktivnim sodelovanjem nevladnih organizacij, občine, države in podjetja Alpacem uspelo. Odpravljene so številne nejasnosti. Bistveno so zmanjšane možnosti zlorab. Strožji so pogoji obratovanja sosežigalnic, ki se morajo ustaviti tudi, ko gre za motnje v merilnih napravah. Do resničnih sprememb v našem okolju pa bo prišlo šele, ko bo v skladu z novimi predpisi spremenjeno okoljevarstveno dovoljenje, ki ga sedaj Alpacem ima in ko bo posodobil cementarno.”
Predsednik uprave Alpacem Cement dr. Tomaž Vuk je z razpletom dogovarjanja o strožji zakonski ureditvi zadovoljen, ker je za podjetje konec negotovosti:
“Zdaj vemo, da je to, kar nam predpisi nalagajo, izvedljivo in vemo kako se moramo prilagoditi, da pridemo do dovoljenj, da po tem lahko nadaljujemo z delom podjetja s primerno znižanimi okoljskimi vplivi. Bomo prva cementarna na svetu, ki bo uvajala tako stroga merila glede onesnaževanja. Jasna pravila so dobra za vse - za nas kot družbo, za prebivalstvo in za vse, ki nas nadzirajo. Nemudoma bomo začeli z aktivnostmi za postavitev čistilne naprave. Na začetku bomo sočasno šli v postopek pridobitve okoljevarstvene ga in gradbenega dovoljenja, saj bo čistilna naprava velika in bo postavljena v posebni zgradbi. Pri nas bomo nekatere tehnološke rešitve uporabili kot prvi v cementni industriji. V priprave rešitev bo treba vložiti veliko inženirskega dela. Šele z okoljevarstvenim dovoljenjem bomo dobili vse podatke, ki jih bomo potrebovali za naročilo dobavitelju, ki bo čistilno napravo izdelal. Po dobavnem roku in montaži bodo na vrsti še testiranja. Zaradi kompleksnosti teh nalog bosta po pridobitvi dovoljenj potrebni še približno dve leti za zagon naprave. Količino številnih polutantov bomo znižali za dva do petkrat. Gre sicer za naložbo, vredno več deset milijonov evrov, a bomo z jo ob zdravem okolju zagotovili tudi razvoj in ohranitev delovnih mest. Z aktivnostmi v zadnjem času in s tem, kar bo sledilo, dokazujemo, da je mogoče sobivati z lokalno skupnostjo.”
Lov na živo srebro, monoksid...
Predsednik društva Eko Anhovo in dolina Soče Bogomir Bavdaž je po dobrem desetletju prizadevanj za strožjo zakonodajo nove pridobitve z olajšanjem komentiral takole:
“Strožje mejne vrednosti strupenih snovi, ki jih na prave za sosežig pošiljajo v okolje in strožji ter bolj jasni pogoji njihovega obratovanja bodo, upam, pripomogla k učinkovitejšemu nadzoru in bolj zdravemu okolju. Veliko si lahko obetamo od nekaterih novih pristopov pri meritvah. Živo srebro se bo odslej merilo trajno in ne le dvakrat letno. Uvaja se omejitev količine ogljikovega monoksida, ki prej za na prave za sosežig sploh ni imel določenih mejnih vrednosti. Po novem so določene polurne mejne vrednosti, ki bodo od upravljavca zahtevale sprotno skrbno delo z napravami. S tem se bo zmanjšala možnost izrednih dogodkov. Za domačine je pomembno, da država nove predpise v praksi uveljavi v najkrajšem možnem času, in da se onesnaženje, ki so mu izpostavljeni prebivalci v industrijskih objektov, čim prej zmanjša.”
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, je bil ob sprejemu ključnih podzakonskih aktov vesel konstruktivnega sodelovanja vseh vpletenih:
“Državi mora biti prva skrb za ljudi, za naravo in, ko gre za izpuste v okolje, skrbnost in poštenost industrijskih obratov do lokalne skupnosti. Novela zakona o varstvu okolja dobiva s podzakonskimi akti svojo uresničitev z najvišjimi okoljskimi standardi v evropski uniji. Izjeme bodo zelo strogo določene in časovno omejene. Meritve se bodo morale izvajati na vseh industrijskih napravah posamično in brez izjem. To na primer v cementarni pome ni posebne meritve v mlinih, sušilnicah, hladilnikih... Odslej so mnogo doslednejše zahteve o kakovosti merilnih naprav in povečane obveznosti poročanja o izpustih. Na ministrstvu se bomo potrudili, da bodo postopki pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj tekoči in v nekaj mesecih za posamezen primer končani - če bodo vloge le kakovostno pripravljene. Že letos bomo imeli - glede na nove predpise o izvajanju meritev - ažurne podatke o izpustih na agenciji za okolje, kar bo pripomoglo k pravilnim odločitvam.”
Vodja področja varstva okolja pri Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja Aljoša Petek je opozoril še na nekaj pridobitev nove zakonske ureditve:
“Podzakonski akti uvajajo višji okoljski standard kot ga določa zakon. Izenačili smo mejne vrednosti onesnaževalcev pri sežigu in sosežigu. S tem smo v Sloveniji vzor za vse države v EU. Končno je javni interes državljanov prevladal nad zasebnim interesom lastni kov kapitala. Predpisi bodo veljali za vso industrijo, ki izpušča strupene snovi v zrak. Velika pridobitev je, da mora industrija odslej te lemetrično in v živo sporočati mejne vrednosti svojih izpustov agenciji za okolje. Podatki bodo javno do stopni in bodo omogočali neodvisno preverjanje. S tem se bo dvignilo zaupanje med javnostjo, podjetji in državnimi institucijami.”
