Naj bo vežica ali dom KS, lahko bi povezala turizem
Pogledi na judovsko pokopališče in objekt ob njem, v katerem nekateri vidijo mrliško vežico, drugi pa dom KS, so še vedno zelo različni. Četrtkova okrogla miza je bila prva javna razprava, ki daje upanje, da se bodo stališča zbližala. Lahko bi postala del kulturnega turizma.
NOVA GORICA> “Gre za kulturni spomenik prve vrste, ki ima lahko pozitivne učinke za vse deležnike.V kombinaciji s sinagogo v Gorici bi lahko bilo judovsko pokopališče bolje obiskano,” je o pomenu in potencialu, ki bi ga lahko imelo judovsko pokopališče, sporočil predsednik Judovske skupnosti Slovenije Klemen Jelinčič Boeta, ki se v četrtek zvečer zaradi bolezni ni mogel udeležiti okrogle mize Judovsko pokopališče v Rožni dolini - goriška sramota ali izziv za prihodnost? Prepričan je, da bi bilo v nekdanjo mrliško vežico prav zato smiselno umestiti z judovsko skupnostjo povezane vsebine.
“Izraz judovska kapelica, ki se uporablja, je neumnost, saj Judje ne poznajo izraza kapelica. Judje imajo mrliško vežico,” je zatrdil zgodovinar Renato Podbersič.Kot največje judovsko pokopališče na slovenskih tleh, kjer je pokopanih približno 900 Judov, je izrednega pomena, je še pojasnil. Še posebno, ker je ohranjene judovske kulturne dediščine pri nas zelo malo.
“To je dom KS in ne mrliška vežica”
“To je danes dom krajevne skupnosti in ne mrliška vežica. Zgrajen je bil na ruševinah nekdanje vežice. Za to imamo vsa potrebna dovoljenja in dokumentacijo,” je v debati, ki se je osredotočila na to, kaj sploh je objekt ob pokopališču, v katerem je zdaj tudi gostinski lokal, in kakšne vsebine sodijo vanj, poudaril predsednik KS Rožna Dolina Valter Vodopivec. Kot je pojasnil, s strani judovske skupnosti nikoli niso prejeli nobene pripombe, dom KS pa so zgradili tudi zato, da bi uredili območje, ki je bilo zanemarjeno in v sramoto tako kraju kot judovski skupnosti. “Ker se je to dolga leta zanemarjalo, smo želeli poskrbeti, da bi se še to malo, kar je ostalo, ohranilo za prihodnje rodove,” pa je Ernesta Drole z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije razložila, zakaj so pripravili odlok o zaščiti območja judovskega pokopališča, s katerim so skušali nadgraditi zastarelega iz leta 1985.
Lahko bi razvijali kulturni turizem
Načelnik občinskega oddelka za okolje, prostor in javno infrastrukturo Niko Jurca je kritičen, da svetniki odloka niso potrdili. “Če več kot polovica svetnikov meni, da kulturna dediščina ni vredna obravnave, je to znak, da je s to družbo nekaj zelo narobe,” je prepričan.
V razpravo se je kasneje vključilo občinstvo, večinoma razdeljeno na dva tabora, proti koncu pa se je le oblikovalo mnenje, da bi bilo treba najti za objekt vsebino, ki bi bila, upoštevajoč vso potrebno pieteto, sprejemljiva za vse. Prevladalo je tudi prepričanje, da bi lahko s pravim odnosom do judovskega pokopališča, pa tudi ostalin Soške fronte, grobnice Burbonov in še česa na Goriškem zacvetel kulturni turizem, ki ima velik potencial, a je trenutno zelo zapostavljen.
NACE NOVAK