Naj se s papirja že preselijo na zemljo!
“Zemljo imamo. Študija je izvedena. Domače in sosednje dobre prakse so nam lahko v pomoč in oporo. Dežja je bilo letos dovolj, tudi sonce že kaže svojo moč. Kaj še čakamo?” To je bilo enotno sporočilo nedavne, vrtnarjenju in samooskrbi s hrano posvečene okrogle mize v Novi Gorici.
NOVA GORICA> Okroglo mizo o urbanih vrtičkih in samooskrbi v mestni občini so pred dnevi pripravili v Listi Gregorja Veličkova (LGV). Pozdravljajo rezultate urbanistične delavnice o urejanju vrtičkov v mestu, dela študentov ljubljanske fakultete za arhitekturo. Želijo pa si, da bi te ideje čim prej realizirali.
Na okrogli mizi so uvodoma poudarili, da je mesto desetletja gojilo kulturo vrtičkarstva, kar je treba le obuditi, urediti in postaviti določena pravila. Kot primer dobre prakse so predstavili projekt Urbane brazde, umeščen v centralni del Maribora. Pri tem ne gre le za pridelavo hrane, ampak je to širši, kulturno-družbeni projekt.
Še bližji primer dobre prakse pa je Biotehniška šola Nova Gorica, ki bi s svojim znanjem, z izkušnjami in s pripravljenostjo pomagati lahko prispevala k temu, da bi se projekt urbanega vrtičkarstva dejansko prijel.
Premalo imamo svoje hrane
“Mislim, da smo naredili kar precej, da bi se v Novi Gorici uredilo vrtove. Zdaj pa čakamo, kaj bo s tem,” je povedala Tanja Lozej, študentka arhitekture, ki je zbranim na srečanju na kratko predstavila zaključke urbanistične delavnice.
“Pred desetimi in več leti je na tem območju približno enako število ljudi, kot jih tu stanuje danes, živelo od tega, kar so pridelali. Imeli so celo viške, ki so jih prodajali v Italijo. Danes je hrane v izobilju le na trgovskih policah, a ta hrana ni kvalitetna. Ko pa ostanemo tako odvisni od trgovskih verig, nam to omejuje svobodo,” je povedal Anton Peršič, mestni svetnik liste za razvoj podeželja. V svetu je že pred dvema letoma dal pobudo, da bi začeli projekt za boljšo samooskrbo s hrano, ker je ta na zelo nizki ravni.
Izrazil je tudi prepričanje, da tega ne bi smeli dovoliti, ker bi ostali ob morebitni prekinitvi trgovskih poti v nezavidljivem položaju, saj imamo premalo svoje hrane. “Stvari se premikajo, a zelo počasi. Kot sem seznanjen, na občini nekaj delajo v tej smeri, in mislim, da bi maja lahko nekaj vrtičkov že ponudili uporabnikom,” je še povedal in dodal, da glede na vreme junij še ni prepozen za letne posevke. In opozoril je, da bi bilo treba v prihodnje več pozornosti nameniti povečanju samooskrbe na podeželju.
Eko, bio in urbano?
V nadaljevanju so se udeleženci srečanja osredotočili na to, ali je mogoče v urbanem okolju govoriti o eko in bio pridelani hrani. Ivana Poša, predavateljica na novogoriški biotehniški šoli, je pojasnila, da so tam že imeli ekološki, pa tudi biodinamični vrt. A so vse opustili, ker šola stoji preblizu šempetrske obvoznice.
“Smo veliki pristaši tega, a dajmo si roko na srce: vzgajati ekološko hrano v bližini mesta je zelo težko,” je povedala Poša. Dodala je še, da analize zemlje kažejo, kako jo prav pridelki z vrtičkov najbolj umazani in da so pogosti primeri, ko je v njih petkrat preveč kalija, osemkrat preveč fosforja ... To tudi pomeni, da najmanj pet let te zemlje ne bi smeli nič gnojiti. “Gnojenje, kolobarjenje in podobno, ni kar tako. Tu so lahko napake zelo hude,” je še povedala.
V zvezi s samooskrbo je tudi sama poudarila, da je vrtičkarstvo osnova, a je treba gledati naprej, na večje površine, ker 50 kvadratnih metrov še ne pomeni samooskrbe. Proti koncu okrogle mize pa je bilo slišati tudi, da bi morala država bolje poskrbeti za razvoj samooskrbe in da je na lokalni ravni treba glede urejanja vrtičkov čim prej preiti od besed k dejanjem oziroma s papirja na teren.NACE NOVAK