“Najboljša rešitev je stečaj Agroinda”

VIPAVA, LJUBLJANA > Odbora sta zavrnila predlagani sklep, da bi vladi predlagala, naj prouči možnosti za rešitev problematike obstoja vinogradništva in vinarstva v Vipavski dolini, pri čemer bi izpostavili hitro rešitev stečaja družbe.

Predlagatelj skupne seje Jernej Vrtovec (NSi) je poudaril pomen te vinske kleti za tradicijo vinogradništva v Vipavski dolini in potrebo po hitrem ukrepanju, potem ko novi ukrajinski lastniki niso zagotovili denarja za poplačilo dolgov in plač ter ne kažejo namena, da bodo nadaljevali proizvodnjo vina, letošnja trgatev pa se bliža. Od družbe je poleg 46 zaposlenih odvisnih tudi okoli 300 družin vinogradnikov, ki grozdje prodajajo Agroindu.

Najboljša rešitev stečaj

Člani odborov ter predstavniki delavcev, vinogradnikov in občin so se strinjali, da je najboljša rešitev stečaj in nadaljevanje tradicije iz zdravega jedra. Pri tem bi aktivno sodelovale občine, delavci in pridelovalci ter tudi ministrstva z morebitnimi sredstvi na razpisih, so napovedali.

“Podjetje je živo, trg imamo in delavci smo pripravljeni marsikaj potrpeti,” je dejal predstavnik zaposlenih in do nedavno član nadzornega sveta Andrej Furlan ter poudaril, da je treba hitro ukrepanje, da zadržijo kupce in s tem tudi vrednost blagovne znamke.

Novi lastnik ne namerava reševati družbe, delavci imajo načrte na pogorišču

Družba je od leta 1998 prejela za 12,5 milijona evrov državnih in evropskih subvencij, razlog za težave pa je bilo njeno slabo vodenje že v preteklosti, sedanji lastniki pa niso konvertirali terjatev v kapital. “Novi lastnik je dal jasen signal, da nima namena reševati firme, ampak zaščititi terjatve in povleči čim več iz podjetja,” je povedal Furlan.

Delavcem potem, ko so plače začele še bolj zamujati, ni ostalo drugega kot stavka in predlog za stečaj, v katerem si obetajo poplačilo prednostnih terjatev, želijo pa, da na pogorišču nekaj nastane, da bi nadaljevali organiziran način vinogradništva v dolini, je povedal član stavkovnega odbora in sekretar ZSSS za Primorsko Bojan Kramar.

DUTB ni ustrezno preverila kupca terjatev

Opozicija je krivdo za sedanje stanje pripisala Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki da ni ustrezno preverila kupca terjatev. Vodja upravljanja terjatev pri DUTB Tanja Štrukelj je povedala, da je družba zadnjih pet let iz poslovanja beležila izgubo, da se ni poslovno prestrukturirala, tako da tudi finančno prestrukturiranje ne bi imelo učinka, DUTB pa ni imela vzvodov za poslovno prestrukturiranje.

Štrukljeva je poudarila, da so pri prodaji sledili predlogom lastnika kleti, Kmetijske zadruge Vipava. “Ocena DUTB je bila, da s finančnim prestrukturiranje ne bo moč rešiti podjetja, in zavedajoč se specifičnosti in pomena podjetja za Vipavsko dolino ali celo vso Slovenijo smo se odločili, da gremo z roko v roki z lastniki in da skušamo skupaj prodati lastniški delež in terjatve. Če se prodaja skupaj, je namreč večja možnost, da se pritegne strateškega kupca,” je povedala.

DUTB: Sledili smo zadrugi

Zadruga je DUTB predlagala sedem morebitnih strateških kupcev (med katerimi je bila tudi kasnejši ukrajinski kupec, skupina Demis Group), katerim so poslali tudi vabila k oddaji nezavezujočih ponudb. Te so bile prenizke, za lastniški delež so ponujali nič ali en evro. DUTB je nato terjatve do Agroinda ponudila v okviru seznama, ki ga je objavila februarja lani. Odzvali so se trije vlagatelji, med njimi znova Demis. V pogajanjih so se dogovorili z Ukrajinci, je pa Štrukljeva zanikala, da bi bila DUTB pobudnica prodaje, ampak je sledila zadrugi.

Predsednik Kmetijske zadruge Vipava Aleš Kosovel je dejal, da ni težava samo neplačilo za grozdje, ampak predvsem nezaupanje do novih lastnikov, saj pridelovalci ne vedo, kam bodo jeseni z grozdjem. Glede povezovanja z zadrugo Goriška Brda je dejal, da grozdja ne bi bilo težko prevzeti, da pa bo težava vino prodati.

Stečaj izpeljati čim prej

Vipavski župan Ivan Princes je poudaril, da bi bilo treba stečaj čim hitreje izpeljati, nato pa bi se dobili na lokalni ravni in “skušali prepričati Brice, da vsaj za eno leto prevzamejo podjetje”. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti je napovedal, da bodo v primeru nove zgodbe iz stečaja pomagali po svojih močeh, kot so na primer pri Kaninu.

Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša je povedala, da je družba uporabljala ukrepe, ki so bili na voljo, tudi za promocijo in obnovo vinogradov, da pa se je družba v zadnjem desetletju obnovi vinogradov premalo posvečala. Agroind tudi ni plačeval uporabnine za okoli 280 hektarjev zemljišč v lasti sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, zato je sklad pogodbo odpovedal, vinogradi pa letos ostajajo neobdelani.

STA