Najlepše čipke z vsega sveta prihajajo v mesto vrtnic

NOVA GORICA “OIDFA je kot nacionalna organizacija nastala pred 41 leti z namenom promocije vseh oblik čipkarstva, danes je že mednarodna organizacija s 1500 člani vseh starosti v 40 državah. Osnovni cilj je promocija ne le v svetu najbolj priznane čipke, ampak tudi manjših tradicij čipkarstva iz manjših držav in krajev,” je poudarila predsednica izvršnega odbora generalne skupščine OIDFA Caroline Leplat.

Vsaki dve leti organizirajo svetovni kongres v eni od držav članic. V Sloveniji so bili že leta 2016, ko so v Ljubljani dobro spoznali slovensko čipko. Po naključju so letos izbrali Novo Gorico, ko so Nemci odpovedali kongres v Hamburgu, slovenska podružnica pa je ponudila Novo Gorico. “Zelo smo veseli, da smo lahko spet v Sloveniji in da se je priključila še Gorica,” je navdušena Caroline Leplat.

Urnik na prizorišču in cena vstopnice

Osrednji del kongresa bo med 4. in 6 avgustom v športni dvorani Oš Milojke Štrukelj. Prizorišče bo v petek odprto od 12. do 18. ure, v soboto od 10. do 18. ure, v nedeljo pa od 10. do 17. ure. Strokovni del programa, delavnice in predavanja, je namenjen registriranim udeležencem, razstave in predstavitvene in prodajne stojnice pa si ob nakupu dnevne vstopnice lahko ogledajo vsi ljubitelji čipk od blizu in daleč. Vstopnina znaša 20 evrov na osebo oziroma 10 evrov za članice in člane čipkarskih društev, sekcij in skupin, ki sodelujejo na kongresu.

Predavanja, delavnice, ekskurzije, razstave...

Na 20. svetovni čipkarski kongres se je prijavilo 157 udeležencev iz 26 držav. V programu je osem čipkarskih delavnic in devet predavanj s področja čipkarstva, za registrirane udeležence organizirajo tudi delavnice in ekskurzije v Vipavski Križ in Štanjel ter Gorico in Čedad, medtem ko k obisku razstav ter stojnic vabijo tudi širšo javnost. “Na prodajnih stojnicah je izdelovalcem čipk na voljo klekljarski material, pripomočki, literatura, skratka stvari, ki jih potrebujejo pri delu,” pravi predsednica organizacijskega odbora kongresa Afrodita Hebar Kljun. Na predavanjih bodo med drugim predstavili izvor najbolj značilnih goriških čipkarskih tehnik, čipkarsko šolo iz Izole, ki je delovala od leta 1881 do 1936, govorili bodo o vpisu klekljanja čipk v Sloveniji leta 2018 na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine ... “To je zelo velik dosežek in želimo ga predstaviti svetovni čipkarski javnosti,” je poudarila.

O svetovnem čipkarskem kongresu se je v javnosti doslej malo govorilo, a kot je povedal novogoriški župan Samo Turel, so zelo veseli, da je Nova Gorica “vskočila” namesto Hamburga: “Kolikor je v naši moči pomagamo organizatorjem pri promociji dogodka in turistični promociji našega območja.”

Dora Krpan

novogoriška klekljarica

“Klekljarice bi bile zelo ponosne, da bi obiskovalci videli, kaj se s tako tanko nitko lahko ustvarja in prikaže.”

Pred gimnazijo tudi ulično klekljanje

Od 31. julija do 3. avgusta bodo v dijaškem domu 20-urne čipkarske delavnice pod vodstvom izkušenih slovenskih in italijanskih učiteljic klekljanja na temo klekljane čipke v Sloveniji ter klekljane in šivane čipke v Italiji. Osrednji del kongresa pa bo v športni dvorani OŠ Milojke Štrukelj. Med 4. in 6. avgustom bodo slovenski in italijanski strokovnjaki na predavanjih govorili o zgodovini in sodobni čipkarski ustvarjalnosti pri nas in pri sosedih. Na prizorišču bo 18 prodajnih stojnic in veliko razstav. V času kongresa bodo v Novi Gorici in Gorici na ogled spremljajoče razstave v novogoriški mestni hiši, Muzeju mode in uporabnih umetnosti in v palači Coronini Cronberg v Gorici, pa v samostanu Kostanjevica ... V petek, od 9.30 do 18. ure, bo pred gimnazijo ulično klekljanje, novogoriška klekljarica Vida Humar vabi vse ljubiteljice te dejavnosti iz mesta in okolice, da se jim pridružijo. Ena od prvih klekljaric v mestu Dora Krpan pa je spomnila, da ima klekljanje na Goriškem dolgo tradicijo in da je ta svetovni dogodek edinstvena priložnost za promocijo: “Zaigralo mi je srce ob novici, da tako veliko prireditev pripeljete v Novo Gorico. Klekljarice bi bile zelo ponosne, da bi obiskovalci videli, kaj se s tako tanko nitko lahko ustvarja in prikaže.”

Afrodita Hebar Kljun

predsednica organizacijskega odbora kongresa

“Klekljanje čipk v Sloveniji je bilo leta 2018 vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. To je zelo velik dosežek in želimo ga predstaviti svetovni čipkarski javnosti.”