Alenka Tratnik

Najstarejši alpski botanični vrt v Sloveniji praznuje 100 let

Goriška
, posodobljeno: 16. 06. 2026, 7:00

V Trenti letos zaznamujejo 100 let Botaničnega vrta Juliana, najstarejšega alpskega botaničnega vrta v Sloveniji. Sodelavci Prirodoslovenga muzeja Slovenije so ob jubileju pripravili vrsto dogodkov, osrednja slovesnost pa je bila pred dnevi v Domu Trenta.

Najstarejši alpski botanični vrt v Sloveniji praznuje 100 let

Botanični vrt Juliana se ponaša s približno 600 rastlinskimi vrstami.

Foto: JZ TNP

TRENTA > Botanični vrt Juliana, najstarejši alpski botanični vrt v Sloveniji, je leta 1926 ustanovil ustanovil gornik in botanik, sicer pa tržaški trgovec z lesom, Albert Bois de Chesne (1871-1953), z nasveti mu je pomagal planinski prijatelj Julius Kugy. Po zaslugi prizadevnih slovenskih naravoslovcev se je ohranil za prihodnje rodove. Vrt je od leta 1962 del Prirodoslovnega muzeja Slovenije, danes gosti okoli 600 rastlinskih vrst, v živi zbirki rastlin Slovenije, značilnih predvsem za alpski in kraški svet, si je mogoče ogledati tudi številne zavarovane, redke in endemične vrste.

Muzejska dan in noč v Juliani

V Prirodoslovnem muzeju so ob 100-letnici Alpskega botaničnega vrta odprli razstavo Juliana, Cvetoča učilnica narave in izdali priložnostno poštno znamko ter nov priročnik o vrtu, pripravili so fotografski natečaj in pester program vodenj. Ta konec tedna bodo v botaničnem vrtu obeležili Poletni muzejski dan in Poletno muzejsko noč. Otroci bodo iskali zaklad škrata Cojzka, zaživeli bosta vrtna knjižnica in delavnica Napiši razglednico babici, pripravljajo delavnice cvetje iz papirja, Čarovniške rastline v Juliani in Svet žuželk v Juliani. Med 18. in 20. uro bo vstop v botanični vrt brezplačen. Alpski vrt je odprt do 30. septembra vsak dan od 8.30 do 18.30.

Ustanovitev botaničnega vrta kot zgled

Ob jubileju Juliane so sodelavci muzeja pripravili vrsto dogodkov, delavnic in vodenj, s katerimi želijo obiskovalcem približati rastlinski svet Julijskih Alp, osrednja slovesnost pa je bila 6. junija. Zbrane so nagovorili župan Občine Bovec Valter Mlekuž, direktor Prirodoslovnega muzeja Slovenije dr. Miha Jeršek in direktor Javnega zavoda TNP Uroš Brežan. Kot je povedal, je bila ustanovitev alpskega botaničnega vrta modra odločitev, ki jo velja jemati za zgled. “Biti mora navdih in inspiracija za vse nas, ki danes poganjamo društveno življenje tu v Trenti, v bovški občini, v TNP in v Sloveniji. Skupaj lahko mogoče naredimo korak naprej tudi pri odločitvah in pri delu, ki ga vsi skupaj opravljamo,” je dejal Brežan.

Najstarejši alpski botanični vrt v Sloveniji praznuje 100 let

Slovesnost ob 100-letnici botaničnega vrta

Foto: JZ TNP
Najstarejši alpski botanični vrt v Sloveniji praznuje 100 let

Slovesnost ob 100-letnici botaničnega vrta

Foto: JZ TNP

Ob tej priložnosti so posebno zahvalo za predano delo v vrtu podelili nekdanji dolgoletni vrtnarici Mariji Završnik, vrtnarju in skrbniku Klemnu Završniku in strokovni vodji vrta dr. Špeli Pungaršek. Obiskovalci so si lahko ogledali film Juliana - botanični biser v osrčju Julijskih Alp in prisluhnili naravovarstveno obarvanim predavanjem. Ob slovesnosti so v Informacijsko izobraževalnem središču TNP Dom Trenta odprli novo stalno razstavo Človek in travniki, ki jo je pripravila Tanja Menegalija z Oddelka za varstvo narave JZ TNP. Obiskovalce seznanja z nastankom travnikov in z njihovimi rastlinskimi in živalskimi prebivalci, prisluhniti je mogoče zvokom travnika v vseh letnih časih, predstavlja tudi tradicionalno obdelavo travniških površin v Soški dolini.

Najstarejši alpski botanični vrt v Sloveniji praznuje 100 let

V Domu Trenta je na ogled nova stalna razstava.

Foto: JZ TNP

Gostje slovesnosti so si lahko ogledali tudi fotografsko razstavo Juliana - botanični biser v osrčju Alp, razstavo Julijske Alpe fotografa Dana Briškega, video in zvočno instalacijo Skrivnosti Soče - Časovno obzorje in filmsko instalacijo Gozd - Časovni triptih avtorja Andreja Zdraviča. Prireditev je v Domu TNP spremljal kulturni program z nastopom Vokalne skupine Trenta in violinista Jake Bradaškje