Največji praznik planote
Gabriel Kavčič je bil na Sveti Gori že posvečen v duhovniški poklic. Svojo prvo mašo pa bo jutri daroval na domači ledinski planoti. Zaradi velikega zanimanja bo peta nova maša jutri ob 10. uri na prireditvenem prostoru Na plati pod cerkvijo sv. Jakoba.
LEDINE > Drevi bodo novomašnika Gabriela Kavčiča medse sprejeli župljani. Čeprav domuje v Govejku, enem od devetih zaselkov na planoti, ga ni na njej, ki ne bi sodeloval v skoraj enoletnih pripravah na slovesni dogodek. Vključili so se tudi iz matične župnije Spodnja Idrija, kjer so si pred dvema letoma z novomašnikom Blažem Lapanjo nabrali obilo izkušenj.
Najprej so strokovnjaki zasnovali, domače čipkarice pa sklekljale nove prte za cerkev in mašni plašč za novomašnika. Poznavalci zagotavljajo, da gre za umetnine (skupaj z novomašnikovim kelihom jih bodo posvetili danes), ki jih ni mogoče videti v vseh cerkvah. Sledile so pevske vaje domačega in spodnjeidrijskega cerkvenega zbora. Izdelali so ogromen oder, mlaje, pleteno okrasje in spekli goro dobrot za pogostitev. Kakopak so peš romali tudi na posvetitev na Sveto Goro.
“Gre za praznovanje, ki ne poteka vsako leto. Ledinci takega dogodka ne pomnijo že 73 let. Vzeli smo se skupaj, sodelovali in si pomagali. Iz dneva v dan smo s pristnejšimi medsebojnimi vezmi postajali boljša skupnost,” je povedala Sonja Bogataj.
Čeprav se veselijo novega duhovnega poklica, v središče slavja postavljajo priljubljenega Kavčiča. A tudi sam je v pogovoru za Idrijske novice dejal, da nove maše ne razume kot osebni, pač pa kot praznik vse planote: “Sam take pozornosti zagotovo nisem vreden, za ves kraj, za župnijo pa je to praznik, ki je povezal ljudi. Poglobil je njihovo vero, na planoto pa prinesel prepotrebni optimizem in veselje.”
Želja, da bi razgledani in širokosrčni Kavčič kot duhovnik deloval med njimi, jih vodil, maševal, spovedoval, pa se ljudem (še) ne bo izpolnila. Po zaključku rimske univerze Gregoriana in letu dni delovanja med obolelimi v bolnišnici, se vrača v Rim.
Diplomiral je s področja človekovih pravic in nadaljeval bo študij moralne teologije. Ali dve leti ali vseh pet do doktorata, še ne ve. Ravnal bo tako, kot bo odločil škof Jurij Bizjak. A vendarle se čez leta vidi kot župnik, sredi življenja in kot duhovnik na razpolago ljudem.
SAŠA DRAGOŠ