Namesto obnove nove študije?

VOGRSKO > “Spet smo na ravni projektiranja, bojim se, da zadeva stoji in bo še stala.” Tako je predsednik novogoriške enote kmetijsko-gozdarske zbornice Franc Vodopivec strnil vtis, ki ga je dobil potem, ko se je v ministrstvu za kmetijstvo in okolje nazadnje pogovarjal o predvideni obnovi zadrževalnika na Vogrščku. “Res sem jim dal vedeti, da stvar ne gre nikamor, a mi je bilo odvrnjeno le, da jim očitam, kot da nič ne delajo,” je povedal.

Naložba se vleče kot jara kača

Kot je znano, upravljalci zadrževalnika, ki namaka njive v spodnji Vipavski dolini, načrtno zadržujejo znižano gladino vode. To uporabnikom povzroča preglavice. Voda v ceveh ima nižji tlak in jo je treba tudi prečrpavati, pa prehladna in umazana je, ker jo zajemajo pri dnu jezera in ne pod gladino. Država je na potezi in pristojni trdijo, da je treba opremo pregrade zajetja obnoviti, preden bo to polno.

Doslej si je vrsta ministrov ogledala pregrado, porajali so se dvomi, kaj je sploh treba narediti, možna cena obnove je zelo nihala, napovedi, kdaj bodo kaj delali, ni manjkalo. Šele v jeseni po dolgi suši leta 2012 pa je ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki ga zdaj spet razdružujejo, opravilo nujna popravila na pregradi, vredna 360.000 evrov.

To je uvod, sledila bo obnova za približno 2,5 milijona evrov, so takrat trdili v ministrstvu. Še decembra so jo nedvoumno napovedovali za jesen 2013.

Tudi napoved brez pogojnikov po zlu

Avgusta lani pa so napoved zamaknili za leto dni in med drugim pojasnili, da bodo kmalu začeli postopek izbire projektanta sanacije. Pred nekaj dnevi, torej po več kot enem letu, pa so nam iz kmetijsko-okoljskega ministrstva na kratko odgovorili zelo podobno: “V postopku je javno naročilo za izbor projektanta sanacije.”

Naknadno so dodali, da so torej (šele) začeli pridobivati predpisano dokumentacijo in upravna dovoljenja za obnovo na pregradi in ti postopki zahtevajo čas. Naposled pa je v. d. generalnega direktorja direktorata za vode in investicije Boštjan Petelinec razložil, da si bodo prizadevali vse izvesti v letu dni. Prihodnjo jesen, po namakalni sezoni, bi torej lahko bili pripravljeni na obnovo.

Vse skupaj spet na začetek?

Neuradno je sicer slišati, da na ministrstvu tehtajo celo, ali je zadrževalnik sploh smiselno obnavljati. “Dvomov v nujnost sanacije zadrževalnika na ministrstvu ni,” odgovarjajo na ministrstvu.

So se pa lani pojavile dileme glede tega, kaj storiti z zadrževalnikom, koliko vložiti vanj, če ni povsem izkoriščen, oziroma kako ga bolje izkoristiti. Kot je dejal Petelinec, naj bi rešitve preučili “kmetijci”.

Po besedah vodje sektorja za urejanje kmetijskega prostora in zemljiške operacije pri direktoratu za kmetijstvo Leona Ravnikarja je slednjim “v interesu, da se pregrada čim prej popravi in začne delovati tako, kot je včasih.” Kot zatrjuje, so pomisleke o ekonomski upravičenosti naložbe imeli bolj v okoljskem sektorju ministrstva.

Leon Ravnikar pojasnjuje, da je na vsem sistemu Vogršček obilo težav. Tudi omrežje je zastarelo, sistem se kvari.

Gre pa za to, da bi moralo zajetje na Vogrščku namakati dobrih 3000 hektarjev zemlje, a jih le dobrih tisoč. “Če se bo šlo v sanacijo, bo treba najti določene rešitve: poskušati ali nadaljevati gradnjo namakalnega sistema ali vodo izkoristiti drugače,” dodaja Ravnikar.

Trdijo, da sanacija bo, kdaj bo, pa ne vedo povedati

Sanacija je predvidena, pravi, kdaj, je težko reči. Ker bo naložba velika, pa se tudi v kmetijskem resorju zavedajo, da bo morala biti ekonomsko upravičena, dodaja Ravnikar. Razlaga, da je širitev namakalnega omrežja možna rešitev in da je na Vipavskem za to interes.

Zdi pa se mu nerealno, da bi kdaj dosegli omenjenih 3000 hektarjev. “Treba bo najti alternative, kako porabiti presežke vode, če se namakanje ne bi širilo tako, kot je predvideno,” pojasnjuje. In če se ne bo, se mu najbolj verjetna nadomestna rešitev za večji izkoristek vode Vogrščka zdi mala hidroelektrarna. A za zdaj o tem niso pridobili še niti študij.

Saga o “sanaciji” Vogrščka

> Junij 2006: prvi pozivi k dograditvi namakalnega sistema.

> Januar 2008: država napove celovito sanacijo po 20 letih delovanja sistema, vredno 3,4 milijona evrov.

> Marec 2008: stečejo nujna sanacijska dela v vrednosti pol milijona evrov.

> Julij 2008: minister za okolje Janez Podobnik napove izdelavo idejnega projekta za celostno sanacijo.

> September 2009: zaradi napake pri ceveh v pregradi znižajo gladino jezera, napovedo sanacijo v letih 2011 in 2012, kmetje so zaskrbljeni, ribe umirajo.

> Februar 2011: minister Dejan Židan obljubi interventna dela, ki bi omogočala dvig gladine, vredna 350.000 evrov.

> Marec 2011: ministrstvo za okolje in ministrstvo za kmetijstvo se prepirata o tem, kdo bo plačal interventna dela.

> Februar 2012: Jez obišče minister Franc Bogovič, a ne obljubi ničesar.

> April 2012: na ministrstvih napovedo, da se bo sanacija začela “kmalu”.

> Avgust 2012: nova suša, dela pa se še vedno niso začela. PN poročajo, da je papirologija do tega trenutka požrla že 400.000 evrov, več, kot bi stala sanacija.

> November 2012: država obljubi začetek nujne intervencije do konca leta in sanacijo jezu do jeseni 2013.

> December 2012: začnejo se nujna sanacijska dela.

> Maj 2013: minister Dean Židan obljubi tri milijone vredno celovito obnovo z denarjem iz vodnega sklada.

> Avgust 2013: z rebalansom iz proračuna črtajo denar za sanacijo, obnovo obljubijo za jesen 2014.

> Maj 2014: Dejan Židan objavi “veselo novico” o tem, da je pogodba za Vogršček že podpisana, in napove začetek del 15. novembra.

> November 2014: na ministrstvih so se začeli spraševati, ali je obnova sploh smiselna.

> Zamuda pri izvedbi “nujnih sanacijskih del”: 3 leta in 2 meseca.

> Zamuda pri izvedbi “celovite sanacije po dveh desetletjih delovanja sistema”: 6 let in 10 mesecev (do sedaj).

AMBROŽ SARDOČ, VESNA HUMAR