Namesto vojske bi turizem

JEVŠČEK > Nježina hiša predstavlja zelo redko ohranjeno pričo načina življenja in bivalne kulture prebivalstva na Kobariškem. “Notranjščina se je do danes ohranila v nespremenjeni podobi od časa nastanka. Osrednji in najzanimivejši del hiše predstavlja črna kuhinja iz morda že 18. stoletja, zanesljivo pa iz 19. stoletja. V sosednji izbi stoji zidana peč z žganimi glinastimi pečnicami in reliefnim motivom,” je pojasnila Andrejka Ščukovt iz Zavoda za ohranjanje kulturne dediščine. Hiša je bila nekoč prekrita s slamo.

Hišo so kupili za pet tisočakov

“Občina je za hišo odštela pet tisoč evrov. Skupaj s Posoškim razvojnim centrom pripravljamo dokumentacijo za kandidiranje na natečaju za ohranjanje dediščine podeželja. Če bomo na ministrstvu za kmetijstvo uspeli, se nadejamo 85 odstotkov nepovratnega denarja za rekonstrukcijo. Morda bo nekaj prispevalo tudi ministrstvo za kulturo. Obnavljali bomo le v primeru, če bomo na natečaju uspešni,” napoveduje kobariška županja Darja Hauptman.

Domačija pri Cendolu, ki stoji v spodnjem Jevščku med gručo stavb, zgrajenih na živi skali v 19. in 20. stoletju, se uvršča v slovensko - beneški stavbni tip. Poleg hiše sta hlev in vodnjak – štirn. Domačija razkriva, kako so nekoč, glede na potrebe, širili in nadgrajevali domovanja. Zlasti lep je njen umetelno izdelan leseni gank. Kot pravi županja, ta objekt ostaja v zasebni lasti. “Dedič iz Škofje Loke obljublja obnovo. Razmišlja o turistični ponudbi,” se nadeja Hauptmanova.

Nekdanja stražnica za klimatski turizem

Kobariška občina namerava od ministrstva za obrambo odkupiti tudi nekdanjo obmejno stražnico z 2000 kvadratnimi metri pripadajočega zemljišča, za kar naj bi odšteli 13.500 evrov. Ker stoji na atraktivni lokaciji na prehodu iz mediteranskega v celinsko podnebje, menijo, da bi tu lahko nastala ponudba, povezana s klimatskim turizmom. Iskali bodo vlagatelje.

Sčasoma bodo vse te in še druge objekte in zanimivosti povezali v tematsko pot. Pri tem načrtu občina tesno sodeluje s krajevno skupnostjo Livek, od koder vse te pobude tudi prihajajo. Pot bi vodila od najstarejšega mejnega kamna v Peratih proti Matajurju do ostalin na Rommlovi poti iz prve svetovne vojne. Nadaljevala bi se v Jevšček k Nježini hiši in domačiji pri Cendolu prek meje v Topolovo, mimo budističnega centra in po topolovški poti v Livek.

S to potjo bi na Livško vabili goste, kar bi posledično pripeljalo k razvoju turistične ponudbe z nastanitvami. Zdaj Livek še gostilne nima.

NEVA BLAZETIČ