Naprodaj je 29 odstotkov vipavske hranilnice
Zavarovalnica Triglav, Zadružna kraška banka z Opčin, Zadružna banka Doberdob in Sovodnje ter družba KB 1909 prodajajo skupaj 29 odstotkov delnic vipavske hranilnice. Ocenile so, da njihove naložbe v v to hranilnico niso več strateškega pomena.
VIPAVA> Četverica solastnic vipavske hranilnice delnice prodaja v paketu, ponudbe pa pričakuje do konca meseca. Deleža obeh bank sta skoraj desetodstotna, sledita KB 1909 (pet odstotkov) in Zavarovalnica Triglav (4,2 odstotka).
“Hranilnica je zdrava, delež, skoraj 29 odstotkov, je po mojem mnenju zanimiv. Če bi ga kupila skupina kupcev, ki je nedavno od KZ Vipava kupila 56-odstotni delež, bi prešla 75-odstotni prag. Tako bi domačini sami upravljali hranilnico in tudi uresničevali svojo vizijo,” pravi Sergio Stancich, predsednik upravnega odbora Zadružne kraške banke.
Občini nimata denarja
Na nedavni skupščini vipavske hranilnice so spremenili statut in razširili nadzorni odbor. Potem ko sta dva člana odstopila, zdaj v njem sedijo Egidij Črnigoj (Kurivo), Sonja Anadolli (Deželna banka Slovenije), Dario Peric (Zadružna banka Doberdob in Sovodnje), Peter Velikonja in Miloš Lavrenčič, ki je tudi predsednik.
Preverili smo zanimanje nekaterih lastnikov. Vipavski župan Ivan Princes z namero včeraj še ni bil seznanjen in meni, da bi bila občina seveda zainteresirana za nakup in povečanje deleža v vipavski hranilnici, ampak v tem trenutku nima denarja za nakup. Vipavska občina je zdaj skoraj desetodstotna lastnica hranilnice.
V ajdovski občini ocenjujjo, da so z nedavnimi nakupi delnic pripomogli k temu, da se je lastništvo hranilnice utrdilo s podjetniki z Ajdovskega, Vipavskega in z drugih delov Primorske. “Imamo razne potrebe v občinskem proračunu, zato ne bomo dokupovali delnic. Našo vlogo smo odigrali. Se strinjamo, da delež kupijo drugi primorski podjetniki, in sicer do deset odstotkov,” pravi ajdovski župan Marjan Poljšak.
Prednost ima dokapitalizacija
Skupina, ki je nedavno od vipavske zadruge kupila delež, to jemlje kot dolgoročno naložbo. “Na prihodnji skupščini bomo odločali o dokapitalizaciji, hranilnica potrebuje svež denar za rast in širitev. Raje bi jo dokapitalizirali kot pa povečevali lastništvo, ” razmišlja Aleksander Lemut iz vipavske Fame, ki je lastnica dobrih pet odstotkov hranilnice. “Nikogar ne podimo - nasprotno, želimo, da bi vsi lastniki ostali. Pa tudi čas ni ravno naklonjen prodaji; naj raje počakajo, da se razmere umirijo in da njihov delež lahko doseže pravo ceno,” svetuje Lemut.
Koliko kupnine si obetajo, prodajalci ne napovedujejo, zgovoren pa je podatek, da je KZ Vipava za 56-odstotni delež v hranilnici pred meseci iztržila 1,6 milijona evrov. Prednost pri nakupu imajo notranji delničarji.
Stancich je zadržan do vizije, ki predvideva, da bi hranilnico razvili v primorsko banko, pomisleke ima predvsem glede zagotavljanju dodatnega kapitala. “Mi nismo velika banka, imamo 60 milijonov kapitala. Nabral pa se je v 105 letih, in to zato ker gre dobiček pri zadrugah v kapital, se ga ne deli. Pri delniških družbah je drugače, lastniki lahko zahtevajo dividende.”
SONJA RIBOLICA
ALENKA TRATNIK