“Naredite Vipavi spet strugo!”
Nekaj krajanov Prvačine se je včeraj zbralo ob protipoplavnem nasipu vzdolž Vipave, ki ga je občina povišala, a je dela ustavila inšpekcija. Zbrani, ki so doživeli dve poplavi v dveh letih, so podprli potezo občine in državi sporočili, naj ravna drugače: naj jih zavaruje pred vodo.
PRVAČINA “Tisti, ki so ustavili dela, naj pridejo sem, pred ljudi,” je bilo včeraj slišati pri protipoplavnem nasipu ob Vipavi pri Prvačini. Tam se je zbrala skupina domačinov, ki so na lastni koži doživljali pretekle večje poplave, da bi tako podprli potezo novogoriške občine. Ta je pred časom interventno povišala nasip, da bi bil del Prvačine v bodoče varnejši pred poplavami, a je dela ustavila inšpekcija. To pa samo dodatno jezi krajane, ki so včeraj hkrati povedali, kako naj država na tem področju ravna: bistveno drugače kot zdaj in tako, da ljudi zaščiti pred vodo.
Pri nasipu je bil tudi novi mestni svetnik Egon Dolenc, ki soglaša, da je probleme s poplavljanjem Vipave treba reševati od izvira do izliva v Sočo: “Upam, da bomo uspele občine narediti skupno akcijo. Le skupaj bomo lahko kaj spremenili, vplivali na zakonodajo.” Namerava sprožiti pobudo mestnem svetu.
Posledice ostajajo
Leta 2010 in dve leti kasneje je močno narasla Vipava drla čez omenjeni nasip ter nato poplavljala hiše na vzhodnem in južnem delu Prvačine. “Voda do nas ni pritekala iz bližnje struge reke, kot bi pričakovali, pač pa preko tega nasipa in nato čez cesto, ki je vmes,” je povedala Elvira Nikolić, ki stanuje v južnem delu vasi. “Uničilo nam je vse, od parketa do strojev, praktično smo se morali preseliti. Leto dni smo bivali pri mami, da se je sušilo. A tudi zdaj, ko je kolikor toliko urejeno, mož še zmeraj redno drsa omet z zidov. In to zato, da je vsaj lepše videti,” je na zboru opisala posledice in pribila, da odtlej njen dom ni vreden prav nič. Podobno so se izkašljali še drugi. “Ko je voda okoli hiše, sili v zidove in nikoli ne bo več miru. Zidovi tudi pokajo,” je dejal Damjan Gregorič. Dodal je, da poplave uničujejo tudi obdelano zemljo, ne le stanovanj. Hkrati se je glede na to, kar se je zgodilo v preteklih dneh, vprašal, čemu je dvignil pod v hiši.
Če ne gre zlepa ...
Na tem nasipu ob Vipavi ni bilo po povodnjih narejenega nič, ne glede na razloge. Kot je dejal svetovalec za zaščito in reševanje Mestne občine Nova Gorica Bogdan Zoratti, so državo večkrat pozvali, naj ukrepa, obenem se za to pripravljajo projekti. Po prigovarjanju Prvačkovcev in po besedah Zorattija tudi v soglasju z ministrstvom pa je občina na bariero ob vodi nasula zemljo meter visoko. “To je toliko, kot bi ob poplavah tja zložili za deset ton vreč s peskom,”pravi Zoratti. To so opravili kot intervencijo civilne zaščite, ker je bil ta breg najbolj problematičen. Geolog Boris Rijavec je v strokovnem mnenju ocenil, da je treba nasip zvišati, ker, ko reka naraste, teče čezenj.
“Drugi razlog za intervencijo je, da je bil nasip načet,” je dejal Zoratti. Rijavec je zapisal, da je nujno treba popraviti spodjedeni del pri železniškem mostu čez reko: “Na tem mestu je nasip poškodovan do te mere, da bi ga prva večja ujma predrla. Voda bi ogrozila objekte v zaledju in zvišanje nasipa bi bilo zaman.” Hkrati je geolog ocenil, da bi morali razširiti strugo Vipave pod bližnjim cestnim mostom niže od nasipa, da bi voda tam lažje odtekala.
Ni problem le nasip!
Tega civilni zaščiti ni uspelo narediti, ker je dela ustavila okoljska inšpekcija. Za poseg v priobalnem pasu reke bi morala občina dobiti vodno soglasje, ki ga izdaja agencija za okolje. “Za to bi med drugim morali najprej narediti projekt, a ta bi stal več kot opravljeno delo,” je dejal Zoratti. In dodal, da je nasutje zemlje vsekakor intervencija, ne pa gradnja.
Toda če ne bo soglasja, bo zemljo morda treba odstraniti. Tudi zato je bila jeza zbranih Prvačkovcev toliko večja. Poudarjali so, da bi bilo treba probleme reševati celovito in korenito poseči v reko. “Vipava bi morala dobiti strugo,” je dejala Ada Mihelj. S tem je ponazorila, da je bila reka nekdaj globlja, danes pa je polna nanosov, ker struge nihče ne vzdržuje. Zato voda prej prestopi bregove. “Hidrotehniku smo predlagali, da bi mi plačali poglabljanje struge pod nadzorom pristojnih. Odvrnili so, da bi za vsak odkopani kubični meter peska morali plačati po štiri evre. Lepo prosim,” je zanj absurdno zahtevo omenil Branko Gregorčič.
Mihljeva in rojaki so tudi opozorili, da južni del Prvačine poplavlja, odkar so povišali jez bližnje male hidroelektrarne. To se stopnjuje, ker nihče ne čisti struge, še pravi Mihljeva. Pribila je še, naj država ali vzdržuje objekte v reki, kot je ta jez, ki da lahko prispevajo k poplavam, ali pa “naj jih požene v zrak“.
AMBROŽ SARDOČ
