Naslednjič zaslišanje obeh ključnih mož
Na novogoriškem okrožnem sodišču se je včeraj nadaljevalo pravdanje, v katerem vodstvo Fori TTO od nekdanjega predsednika uprave Evgena Keteja terja 961.880 evrov odškodnine zaradi nedoseganja predvidenega donosa pri prodaji, kar naj bi s svojimi dejanji družbi povzročil po tem, ko ni bil več zaposlen v njej.
NOVA GORICA > Medtem ko pravda, v kateri vodstvo Fori TTO od nekdanjih vodilnih v družbi Evgena Keteja, Marka Ledineka in Barbare Birsa zahteva skoraj 700.000 evrov odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule, še ni zaključena, bi se včeraj lahko zaključila obravnava v zadevi Fori TTO zoper Keteja. Ker pa se je zakoniti zastopnik družbe Fori TTO Milan Forštner opravičil zaradi službene poti v tujini, zaslišanje obeh ključnih mož v tej zadevi na enem naroku - s tem se strinjata obe strani - ni bilo mogoče. Prestavljeno je bilo na 15. november.
Pooblaščenka Keteja je na naroku opozorila na nesklepčnost tožbe, ker tožeča stranka kljub številnim pozivom ni odpravila pomanjkljivosti, in dodala, da toženec sodišču zato predlaga, naj brez nadaljnjega obravnavanja zavrne tožbeno zahtevo. Omenila je tudi, da so navedbe nejasne in neutemeljene, količina predloženih listin absurdna, njihova nepreglednost pa na taki stopnji, da je mogoče govoriti celo o zlorabi procesnih pravic. Toženec se ne more braniti, če ne ve, pred čem točno se mora braniti, je še navedla.
Kot dokaz je toženec v spis vložil tudi sodbo okrožnega sodišča v Ljubljani izpred nekaj dni, s katero je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za izbris blagovne znamke x-tra tapes družbe Ekstel, ki jo danes vodi Kete.
Nasprotna stran je vse navedbe toženca v celoti zavrnila kot neutemeljene. Trditve o absurdnosti števila predloženih dokazil je pooblaščenka tožnika ocenila kot nevzdržne. Prav število pisnih dokazil naj bi dokazovalo resnost in težo kršitev, glede sodbe okrožnega sodišča v Ljubljani pa je pooblaščenec tožnika poudaril, da sodba še ni pravnomočna.
V zvezi z nejasnostjo tožbenega zahtevka, kar se številk tiče, je sodnica potrdila, da zneski matematično res ne gredo skupaj, zaradi tega pa še ne šteje, da je tožba nesklepčna. Glede velike količine predloženega dokaznega gradiva je pojasnila, da bo v pravdi predmet obravnave tisto, kar je postavljeno v zahtevku.
NACE NOVAK