Ne bo več pošte? Uprli se bomo!

BAŠKA GRAPA > Ker je še preveč neznank glede dostopnosti do spremenjenih poštnih storitev in preveč strahov, da je to le prvi korak k nadaljnjemu krčenju ponudbe v redko naseljenih, demografsko ogroženih okoljih z veliko ostarelimi, so se krajevne skupnosti na območju treh pošt dvignile v en glas proti. Skupno jih je enajst oziroma polovica vseh KS v občini Tolmin.

Stiskajo osiromašene

Protest je mogoče strniti v kritične besede predsednika KS Grahovo ob Bači Stanislava Šorlija:“Napočil je čas, da se odločno upremo takim in podobnim poskusom, sicer se bo naša ljuba Slovenija skrčila na Ljubljano in Maribor. Baška grapa je kot malo kateri del države občutila in še občuti vse napake državne politike v zvezi s uravnoteženim razvojem. Ukinjajo nam šole, zapirajo trgovine, državne urade, propadle so tovarne ... Vse zato, da so se razvijali centri in polnile denarnice posvečenih ...”

Po njegovem mnenju je argument Pošte Slovenije o racionalizaciji le sprenevedanje, če ne celo sprevrženost: “Stiskajo osiromašene, obenem pa svojim vodilnim postavljajo drage kadilnice in zagotavljajo privilegije. Upamo si trditi, da bodo storitve premične pošte verjetno dražje.”

Težave so pri iskanju najemnika za premično pošto. Je prezahtevna dejavnost za eno osebo, nejasnosti so v primeru bolniške, dopusta in podobno.

Poštne nabiralnike so jim že ukinili

Predstavniki osmih KS, na katerih naj bi dve pošti preoblikovali v pogodbeni, so predlog pred kratkim zavrnili na skupnem sestanku. Kot pravi predsednica KS Ponikve Maja Laharnar, argument Pošte Slovenija, da bodo s prenosom dejavnosti na pogodbenike podaljšali urnik odprtosti, ne zdrži: “Trgovina na Slapu ob Idrijci, ki je potencialni pogodbenik, je odprta le do 15. ure, medtem ko enota pošte obratuje do 17. ure.” Sprašuje se, kaj se bo zgodilo, če bo pogodbenik sčasoma ugotovil, da se mu dodatna dejavnost ne izplača in bo pogodbo prekinil.

Zanima jo, ali naj bi trgovina prevzela tudi dejavnost poštne banke, kjer ima mnogo starejših občanov odprte račune. Predsednik KS Podbrdo Tomaž Štenkler pa opozarja na potrebe 230 varovancev v dveh domovih upokojencev. Kot vsi ostali poudarja, da sta bistvena vsaj enak urnik in kakovost storitev.

“Kakšna pa bo zasebnost v trgovini, ko naj bi skupaj z nakupom kruha in mleka dvigovali še denar,” ugiba predsednik KS Šentviška Gora Gregor Lapanja. Občinski svetnik s planote Karlo Laharnar opozarja, da gre za drugo poštno krčenje: “Poštne nabiralnike po vaseh so že ukinili. Če bodo zaprli še pošto na Slapu, je nikoli ne bo več. Med nami živijo starejši ljudje, ki ne obvladajo elektronske komunikacije.”

Tudi na občini ugotavljajo, da je v vlogi Pošte Slovenije preveč neznank. Ni dovolj jasno povedano, na kakšen način naj bi pogodbeni pošti poslovali, s kakšnim obsegom, na kateri lokaciji, s kakšnim urnikom. Ni razvidno, ali bodo osebe, ki bi nudile poštno storitev, usposobljene za to. Načelno dodajajo, da bi na tak način spet prizadeli demografsko ogrožena okolja, na katerih te pošte delujejo.

Pošta: prihaja premalo ljudi

Pošta Slovenija predlagane ukrepe argumentira s tem, da se morajo prilagajati spremenjenim življenjskim navadam uporabnikov, razvoju informacijske tehnike in liberalizaciji trga. Ugotavljajo, da na pošte prihaja premalo ljudi. Z anketo utemeljujejo, da so uporabniki premičnih pošt zadovoljni. Menijo, da združevanje različnih dejavnosti v pogodbenih poštah omogoča ekonomsko vzdržnost in odpira pogodbenikom nove poslovne priložnosti. Menijo, da gre za dobro rešitev, ker je odpiralni čas lahko daljši.

NEVA BLAZETIČ