Ne bosta ostala le petelina, ki sta prezgodaj zapela
Naš prvi turistični rudnik Antonijev rov, ki predstavlja najstarejši slovenski rudnik živega srebra, je dopolnil 20 let. Jubilej je dočakal korenito prenovljen, na prvi iz niza slovesnosti pa je gostil svoja idejna očeta, dr. Jožeta Čarja in dr. Uroša Bajžlja, in premierno pokazal novi dokumentarni film, ki bo obiskovalce pripravil na vstop v rov.
IDRIJA > Profesorja, geolog dr. Jože Čar in rudarski inženir dr. Uroš Bajželj, sta o ohranitvi 500-letne zgodbe rudnika živega srebra začela razmišljati, tedaj kot vodilni geolog in tehnični vodja rudnika, ko je rudnik začel usihati. Leta 1990 sta načrt dodelala, del teh pa je uresničen štiri leta pozneje prvim obiskovalcem omogočil vstop v turistični rudnik Antonijev rov, najstarejši rov iz leta 1500 in drugi najstarejši ohranjen vhod v rudnik na svetu.
Uresničena tretjina prvotnih načrtov
“Kar ste ustvarili, je to kar smo si želeli. Namreč, da 500-letna dediščina rudarjenja in velika vloga, ki jo je imel rudnik v svetu, ne bi šla v pozabo. Po tehnični, pravni in varnostni plati ste vzpostavili nov rudnik, muzej, ki se mora stalno dopolnjevati. Zato polagam na vaša srca, da na to nikoli ne pozabite,” je Bajželj čestital ekipi, ki upravlja turistični rudnik. Sočasno je povedal, da so bili prvotni načrti s povezavo Antonijevega rova z jaškom Frančiške ob sedanji rudniški upravni zgradbi bolj velikopotezni.
Načrt spusta v globlje, tretje obzorje in prevoz z jamsko železnico do Frančišk je predstavil Čar. Ker so v slednjem jašku za potrebe vzdrževanja in črpanja vode iz rudnika zgradili novo dvigalo, sta soglašala, da so možnosti za nadgradnjo doslej tretjine uresničenega prvotnega načrta ohranjene.
Bistvo je ohranjeno, naprej se ni šlo
“Bistvo rudarske dediščine imamo ohranjeno. Neuresničena pa je ostala pobuda, da bi Idrija obiskovalce nagovarjala z rudarskim značajem. Tedaj sem predlagal, da bi najznačilnejše rudarske elemente v moderni arhitekturni preobleki nevsiljivo vgrajevali v mestno podobo. Denimo jamska podporja v ograje, uredili prevoz z rudniškim vlakom po mestu in podobno.”
Idejo o breztirnem, značilnem rudniškem vlaku, je Bajželj pred dvema letoma dodelal z načrti. Ta je v jami in na površini že vozil. Spominski pa bi povezoval sedem muzejskih objektov in obiskovalcem prihranil neizvedljivih devet ur hoda. Prej, leta 2000, pa je podrobno predstavil pobudo za ureditev eksperimentalne učne hiše naravoslovja in tehnike za povezavo dediščine s sodobno industrijo. “Moj moto je, da se prihodnost Idrije začenja z rudarstvom, a je poleg dediščine obiskovalcem nujno ponuditi še nekaj sodobnega. Nekaj, kar živi v tukajšnji svetovno uspešni industriji. Očitno sem bil petelin, ki je prezgodaj zapel,” je sklenil Bajželj.
“Ne Disneyland, naravoslovna hiša bo!”
Vodja rova, geologinja Martina Peljhan, je zagotovila, da so vsi njuni načrti živi. “Nočemo Disneylanda, ampak pristno ohranjeno dediščino. Vsa prenova turističnega rudnika gre v smeri dejavnega sodelovanja obiskovalcev. Pravkar smo oddali načrte za muzejsko predstavitev topilnice in intenzivno razmišljamo o hiši naravoslovja,” je povedala.
To je potrdila v. d. direktorice Centra za državno dediščino Tatjana Dizdarević, ki pa je, kljub drugačnim načrtom, še vedno zaposlena v RŽS v likvidaciji. “Postopki za likvidacijo rudnika še tečejo, a novi center deluje. Projekte za topilnico smo že oddali pod njegovim okriljem. Upam, da se ne bom zarekla, a do konca leta bomo vsi, torej tudi turistični rudnik, le prešli pod okrilje centra. Seveda pa bo rast njegovega turističnega dela odvisen od uspeha naših projektov na razpisih. Država bo v okviru centra financirala le vzdrževanje zaprtega rudnika,” je povedala Dizdarevićeva.
Ljudje naj se zavejo danosti Idrije
Župan Bojan Sever je največji optimist med vsemi. “Potrebujemo sodobno predstavitev dediščine in denarja v Evropi je za to dovolj. Manjka nam ljudi, ki bi ideje privedli do projektov in realizacije. Potrebna bo tudi sprememba v glavah domačinov, da bi se bolj zavedli neizmernih danosti Idrije,” je prepričan.
Večer so zaključili s premiero novega dokumentarnega filma Iz temine rovov v svit življenja. Obiskovalce bo z odlično strnjenim besedilom o rudarjenju in Idriji dr. Sandija Sitarja in izjemnim oblikovanjem Jake Modica in Sama Lapajneta povedel iz svita v temino rovov.
SAŠA DRAGOŠ
