Nekdanji predsednik uprave Hita kritično o novi strategiji igralništva
Nisem bavbav. Nisem človek, ki vleče poteze iz ozadja. Naša uprava ni izčrpala Hita z nepremišljenimi investicijami v tujini. Tako Branko Tomažič, nekdanji prvi mož novogoriškega igralniškega giganta, odgovarja na najpogostejše očitke, ki v zadnjem obdobju letijo nanj. Predvsem pa ugotavlja, da je strategija razvoja iger na srečo, kakršno je sprejela vlada, daleč od izhodišč, pripravljenih v strateškem svetu, v katerem je sodeloval.
> Strategija razvoja iger na srečo prinaša čudno ureditev: igralni saloni so lahko v zasebni lasti, mega zabaviščni centri prav tako. Igralnice, ki so vmes, pa imajo obvezno javno lastništvo. Kako se je zgodil ta nesmisel? In komu koristi?
“Mislim, da državno lastništvo velikih igralnic ustreza politiki, ki ohrani vpliv, menedžmentom igralnic, ki se veliko lažje pogajajo z državnim lastnikom kot z zasebnikom, ki zahteva zgolj donosnost, in sindikatom iz podobnih razlogov.”
>V času vašega vodenja Hitove uprave, poudarjate, se politika ni vmešavala v upravljanje podjetja? Torej ni samo po sebi umevno, da je država slab lastnik. Bi država lahko bila soliden lastnik?
“Lahko bi bila. To se je zgodilo v našem primeru, je pa očitno, da je bila to izjema in ne pravilo.”
>Bili ste član ožjega strateškega sveta, ki je pripravljal besedilo strategije, sedaj pa ste kritični do tega otroka, ki se je rodil po dveletnem pričakovanju. Če ostaneva pri lastništvu, kakšen model bi se vam zdel ustrezen?
“Že ko smo člani sveta dobili na mizo prvo različico, je bilo predvideno zasebno lastništvo in s tem sem se strinjal. Tudi ostali člani strateškega sveta so bili podobnega mnenja. To je ostalo v strategiji, dokler Hit junija 2010 na ministrstvo za finance ni poslal svojih predlogov pod naslovom 'Prispevek podjetja Hit k oblikovanju strategije iger na srečo v Sloveniji'. Takrat so na ministrstvu mimo mnenja strateškega sveta najprej vnesli določilo, da morajo biti vse oblike velikih igralnic v državni lasti, potem pa se je nenadoma zgodila izjema, da so lahko mega zabaviščni centri pod določenimi pogoji tudi v zasebni lasti.”
>Je delež države nujen za nadzor nad igralništvom? Ali bi morala država nadzor opravljati z drugačnimi mehanizmi?
“Igralništvo je relativno enostavno nadzirati in usmerjati. Najprej zato, ker igralništva ni mogoče prenesti v neko drugo državo, ker je tam delovna sila cenejša. To ne gre, ker je pri igralnicah najpomembnejša lokacija. In novogoriška lokacija je tako pomembna, da od tu nihče ne bo nikamor selil igralnic. Drugič zato, ker ima država možnost spreminjati davke in s tem uravnavati dobičkonosnost igralnic. In tretjič, nadzorovanje igralnic preko urada za igre na srečo je relativno enostavno. Pretežni del prihodkov prihaja iz avtomatov, ki so 24 ur na dan preko on-line sistema pod neposrednim nadzorom države.”VESNA HUMAR
Nadaljevanje pogovora z Brankom Tomažičem lahko preberete v ponedeljkovi tiskani izdaji Primorskih novic.