Nekoč preživetje, danes veselje v naravi
Srečanje slovenskih oglarjev je v Idrijskem Logu v soboto gostila Volja, eno mlajših stanovskih društev, ki ohranjajo prastaro slovensko tradicijo. Oglarji so se družili ob kopi, ki so jo iz 20 metrov drv sestavili pod vodstvom mojstrov iz sosednje občine Ajdovščina. Prižgala sta jo župana obeh občin - idrijski Bojan Sever in ajdovski Tadej Beočanin.
IDRIJSKI LOG > Oglarjenje je na črnovrški planoti pred desetletji usahnilo, poznavalci pa so tu in tam še obudili tradicijo. Pred sedmimi leti tudi Vojko Velikonja, ki je pozneje povezal vaščane Idrijskega Loga v društvo Volja. V soboto so gostili oglarje, ki po Sloveniji ohranjajo oglarsko tradicijo.
Ob tednu 200 kilogramov oglja
“Živim v Ajdovščini, oglaril pa sem v Podkraju, kjer je tradicija večja kot na črnovrški planoti. Ker moja mama izhaja iz Idrijskega Loga, kjer so nekoč tudi oglarili in so pogoji za to dobri, sem leta 2009 tu sestavil prvo večjo kopo. Domačini so takoj poprijeli in danes z veseljem gostimo vseslovenski oglarski praznik,” je povedal predsednik društva Volja Vojko Velikonja.
S kulturnim programom in predstavitvijo tradicionalnih dejavnosti črnovrške planote so se izkazali domačini sami. Zbirateljica etnološkega gradiva, profesorica Dušica Kunaver, je z ljubeznijo pripovedovala o lesu, doživetjih v gozdu in oglarskem ljudskem izročilu. Pri izdelavi oglarske kope iz 20 metrov drv pa je priskočil na pomoč mojster z Višenj pri Colu Maks Kobal. “Za menoj so desetletja oglarjenja in nič koliko kop. Dandanes kope sestavljamo iz listavcev. Les iglavcev ne da želene energije. Za tukajšnjo kopo smo jih uporabili več vrst. Največ je bukve. Najboljše, v ljudskem zdravilstvu pri prebavnih motnjah uporabljano medicinsko oglje, pa da les leske. Pravilno sestavljena kopa iz metra drv da deset kilogramov oglja,” je pripovedoval Kobal.
Domače oglarje je vodil tudi pri prikazu pravilnega sestavljanja kope. Od priprave kopišča prek postavljanja osnovnega stržena, zlaganja drv v več skladov do prekrivanja z zemljo. Že sestavljena kopa je bila izdelana dovolj natančno, da sta jo župana občin Idrija in Ajdovščina - Bojan Sever in Tadej Beočanin - prižgala v prvem poskusu. Minuto po prižigu je iz kope zavel dim. Oglenenje se je začelo. Ob tednu si iz nje obetajo 200 kilogramov oglja.
Čez dve leti evropska šola oglarjenja
Porabili ga bodo sami. Nekoč pa je oglarjenje tod, po vsej Trnovski planoti in Sloveniji, pomenilo preživetje. Čeprav je staro več tisočletij, se je razmahnilo v 19. stoletju. Po Sloveniji z rastjo fužinarstva, tod z velikimi potrebami rudnika živega srebra v Idriji in italijanskih kupcev.
“Tradicijo oglarjenja v Sloveniji ohranjajo v 20 krajih. Največkrat za sproščeno druženje v naravi in v turistični namen. Le v dveh krajih - v oglarski Deželi v Dolah pri Litiji, kjer pravkar gori kopa iz 140 metrov drv, in v Selški dolini, oglje še pridobivajo za trg,” je povedal predsednik vseslovenskega združenja oglarjev Jože Prah.
Na prelomu tisočletij je Zavod za gozdove skupaj z oglarji začel načrtno spodbujati ohranjanje tradicije. Z novimi društvi se aktivnosti širijo, načrti pa so vse pogumnejši. “Leta 2019 bomo odprli vseevropsko šolo oglarjenja. V ta namen sodelujemo z državami, kjer oglarjenje še živi - zlasti s Hrvaško, Srbijo, Madžarsko, Nemčijo, Češko in imamo njihovo podporo. Naša tradicija je najbogatejša, ohranjeno znanje pa bogato,” je napovedal Prah.
Oglarji, ki se bodo ob letu srečali na Gorjancih, so obljubili, da bodo bogastvo znanj pridno negovali.
SAŠA DRAGOŠ
