Nekoč svetel Ideal se vse bolj sesuva
Kot tudi danes kaže, se bo del hal nekdanje tovarne Ideal na Ronketu v Novi Gorici prej sesedel vase, kot bo te stavbe kdo vsaj popravil. Kaj šele, da bi jim dal novo dušo! Le okvirno je določeno, kako svetlo prihodnost bi lahko imela nekdanja tovarna.
NOVA GORICA “Mislim, da so bile informacije že dane. Novih ni, in o tem ste že pisali. Čakamo, za vse pa se lahko obrnete na pravno službo naših podjetij. Izbrskali jih boste, kot ste mene,” je bil nejevoljno kratek podjetnik Marko Milenkovič iz Kopra.
Vprašati smo ga hoteli, ali namerava lastnik propadajočih poslopij nekdanje tovarne konfekcije Ideal na Ronketu v neposredni bližini središča Nove Gorice tam kdaj kaj novega urediti ali pa vsaj stran odpeljati tam nabrano navlako in popraviti to, kar je polomljeno, razbito, deloma porušeno. Kajti Milenkovič je po javno dostopnih podatkih zakoniti zastopnik lastniško prepletenih družb Ronket in Perota, ki naj ne bi imeli zaposlenih, ki naj bi imeli sedež na istem naslovu v Stegnah in ki naj bi bili neposredno oziroma posredno (preko križne povezanosti) lastnici zemljišč, na katerih stoji nekdanji Ideal. A smo ostali brez odgovorov.
Načrtovali so, med tem je propadalo
Med tem nekdanje hale postajajo vse bolj podobne razvalinam. “Že če pogledate s strani, vidite, da vso streho prekrivajo salonitke,” pravi Miloš Lozič, predstavnik društva prebivalcev Ronketa, ki se že leta spoprijema še z drugimi podobnimi problem v tej soseski, ki so bili in so še povezani z željami po novih pozidavah.
Kot je povedal, je društvo v preteklosti upravo Mestne občine Nova Gorica prosilo, naj posreduje pri lastniku stavb nekdanje tovarne, da se nekaj naredi. “Ne nazadnje gre za okolju škodljivo zadevo,” je Lozič opredelil tveganja, ki jih prinaša dotrajana in mestoma polomljena azbestcementna kritina na praznih halah. Niso pa v društvu podali nobene prijave inšpekciji.
Nemočni, nič novega
Občina pa v takih primerih “nima kaj dosti možnosti,” razlaga načelnik oddelka za okolje, prostor in infrastrukturo pri novogoriški občinski upravi Niko Jurca. Že pred leti, ko se je po besedah načelnika bolj neformalno namigovalo, kaj vse da bo nekdo uredil na mestu opuščene tovarne, je uprava mesta v tedaj nastajajočem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za Ronket okvirno opredelila, kaj v ta prostor sodi in pod kakšnimi pogoji se tam sme graditi. Tovarne ne bi bilo več, območje je po besedah Jurce primerno za kulturne ali rekreacijske dejavnosti, ki so lahko dostopne peš. Tedaj je občina tudi stopila v stik z lastniki.
“A v OPPN so postavljeni le okvirji, mehko in načelno je zastavljeno, katere vsebine bi se tja lahko umestile. Ni pa to podrobneje opredeljeno, ker zadaj ni hotenja ali programa,” razlaga Jurca. Lastniki propadajočih hal bi, skratka, morali predstaviti, kaj hočejo početi s svoji posestjo, a takšne pobude doslej ni bilo. Podrobni prostorski načrt, ki mu stanovalci Ronketa zaradi drugih zadev soglasno nasprotujejo, pa bodo še enkrat javno razgrnili, razlaga Jurca.
Na papirju je ukrep, v realnosti pa ...
In to je praktično vse, kar lahko storijo, še dodaja. Res sicer je, nadaljuje, da občine po zakonu o graditvi objektov “določijo stavbe ali območja, ki ji je treba urediti, popraviti, ker kvarijo videz. Potem se postavi pogoje za obnovo in če lastnik nič ne naredi, lahko to stori občina na njegov račun,” pravila razlaga Jurca. A dodaja, da gre za zanko okoli vratu. V nekaterih primerih drugod po državi so lastniki po besedah Jurce na koncu tožili občine in zmagali, zato se občine tega mehanizma raje ogibajo.
Le če bi bila neka propadajoča stavba že nevarna za mimoidoče in okolico, bi bilo najbrž več možnosti, da bi jo kdo saniral. Tedaj je to stvar ukrepanja državnih ustanov, razlaga Jurca.
AMBROŽ SARDOČ
