Nepozidanega dovolj še za vnuke
Bodoči prostorski načrt občine Renče-Vogrsko, ki ga mora država še potrditi, ne bo ugodil prvotnim predlogom, da bi na ozemlju občine dobili za 153 hektarjev novih območij za hiše in hale. Zlasti zato ne, ker je tam že zdaj za 66 hektarjev nepozidanih zemljišč te vrste.
BUKOVICA > Prostorski načrt občine Renče-Vogrsko ne bo določil veliko dodatnih zemljišč za gradnjo, je Viljem Fabčič iz Studia 3, ki ga izdeluje, povedal na nedavni javni obravnavi dopolnjenega osnutka dokumenta v Bukovici. “V občini je 220 hektarjev zazidljivih zemljišč, od tega 66 hektarjev nepozidanih,” je dejal. To pa ni ugodno za predloge, ki so jih pred leti dali ljudje.
Pobud mnogo, sit zanje tudi
Dopolnjeni osnutek OPN nekaj večjih novih con za stanovanja predvideva, denimo, južno od glavne ceste v Bukovici. V bližnji obrtni coni so omejili prostor za proizvodnjo in ga oddaljili od hiš. Novi obrtni coni pa so zarisali na glinokopih na Okroglici in ob opekarni v Renčah.
Občina je pri snovanju OPN upoštevala 379 pobud za spremembo namembnosti zemljišč. Več kot želja, da bi parcele za zidavo namenili za kmetijstvu, je bilo nasprotnih. Če bi vse potrdili, bi omogočili gradnjo na še 153 hektarjih površine. “Od leta 2002 do letos ni bilo treba plačevati nadomestila za te spremembe. Apetiti so narasli,” si to razlaga župan Aleš Bucik.
A pobude so morali presejati s predpisanimi siti, je pojasnil Fabčič. Poleg tistega, da se naselij ne širi, če je znotraj njih še prostora za gradnjo, so ta sita tudi varovanje kmetijskih in drugih površin, poplavna območja, koridorji za napeljave ... Vse do tega, če karikiramo, da naj ljudje pozabijo, kako bi še naprej zidali hiše vrh gričev na samem in nato pričakovali, da skupnost do vhoda napelje vsa omrežja in asfalt ter to vzdržuje po cenah za strnjena naselja ali celo mesta, češ da je sicer podeželje od boga pozabljeno. To je razpršena gradnja, ki je država noče.
Ni je magične formule
Zaradi teh in drugih omejitev so izdelovalci OPN lahko potrdili manjši del pobud za spremembe namembnosti. Z eno izjemo so vse spremembe predlagali ljudje, je dejal Bucik. Toda načrt snujejo dolgo in želje so zdaj lahko drugačne. “Nekdo je morda hotel dobiti kmetijsko zemljišče namesto zazidljivega, zdaj pa tam gradi,” je nastale nerodnosti ilustriral župan. In kot se je pokazalo, si želje kdaj lahko nasprotujejo.
Pripravo OPN je zavleklo določanje poplavnih območij Vipave s pritoki in razredov poplavne ogroženosti na teh območjih. Razredi so odvisni od višine vode ob poplavah, to pa določa, kaj se tam sme graditi, če sploh. Površina poplavnih območij pa ostaja enaka.
Eni so se znašli z možnim območjem za stanovanja na njivah, ki ga nočejo. Drugi bi si ob hiši postavili kmetijsko lopo, a v tistem delu naselja to ne bo dovoljeno. Tretji so že večkrat predlagali, da bi radi dobili novi prostor za gradnjo, a jim ne ustrežejo ... Hkrati lahko hudo kri šele prinesejo neizkoriščena zazidalna zemljišča, ker bo občina po potrditvi OPN uvedla nadomestilo zanje. Župan pričakuje vročo debato o merilih za prispevek, posebej, ker ni malo hiš, obdanih z večjim nezasedenim prostorom za zidavo. Naj ga ljudje varčujejo za vnuke, prodajo ali zahtevajo spremembo namena?
“Tukaj smo zato, da vsak pogleda, kar ga zanima. Da preveri, ali je uspel s svojimi predlogi, da poda pobude, pripombe,” je ljudem na obravnavi odgovarjal Bucik. Poudaril pa je, da OPN ne bo rešil vseh težav. Zato ga bodo redno dopolnjevali. Najprej pa ga morajo dobiti. Država ga bo šele potrjevala.
AMBROŽ SARDOČ