Nezakonita in negospodarna pogodba
Skoraj šestdeset strani dolgo revizijsko poročilo o poslovanju novogoriškega stanovanjskega sklada ugotavlja tudi nepravilnosti pri poslovanju sklada z družbo Composita v posredni lasti bratov Jureta in Damjana Jankoviča. Da sklad dovoli parcelo zastaviti kot varščino za najem kredita, je “nezakonito in negospodarno”, ugotavlja revizija. To je zahtevala banka, sicer posla ne bi bilo, sklad pa je potreboval denar, odgovarja direktorica Nataša Leban.
NOVA GORICA > Na kratko: občina je skladu predala zemljišče v Rožni Dolini, ker naj bi tam gradil neprofitna stanovanja. Ta je nekoliko kasneje v soglasju z mestnim svetom zemljišče sklenil prodati. Kupila ga je družba Composita, ki je plačala le polovico kupnine, drugo polovico pa naj bi dala ob pridobitvi gradbenega dovoljenja. Do gradnje, deloma zaradi birokratskih zamud, deloma zaradi vse večjih finančnih težav Composite, ni nikoli prišlo. Zemljiškoknjižno je lastnik parcele še vedno sklad in s poslom sploh ne bi bilo težav, če ne bi bilo spornega desetega člena, v katerem Compositi dovoljuje, da parcelo zastavi kot varščino za najem kredita pri Probanki. Kredita, ki ga Composita ni nikoli vrnila, zaradi česar je stanovanjski sklad ostal brez polovice kupnine in hkrati postal bančni dolžnik.
Da je posel, ki je stekel že pred sedmimi leti, sumljiv, so opozarjali mnogi, revizijsko poročilo, ki ga je občina naročila prav zaradi glasnih kritik na račun poslovanja sklada, pa to potrjuje.
Revizija poslovanja med drugim ugotavlja niz nepravilnosti pri poslovanju sklada z izvajalci gradbenih del in storitev. Sporna so predvsem razmerja z gradbenim podjetjem Ara-kerm, odvetniško pisarno Polanc in računovodskim servisom Ammi. Revizorka je pregledala tudi postopke pri višanju neprofitnih najemnin in ugotovila, da so spremembe potrebne, saj so do sedaj najemniki plačevali premalo, kar je nezakonito. A priporočila je, naj se sklad in mestni svet zadeve lotita sistematično in sprejmeta akte, ki bodo trajno urejali to področje.
Uvodni paradoks
Nejasni so že temelji za prodajo. Kot ugotavlja Revizorka Metka Cerar iz Inštituta za javno finančno pravo, je nenavadno že to, da je občina najprej skladu dala zemljišče, da bi zgradil neprofitna stanovanja, nato pa je mestni svet v soglasju za prodajo zapisal, da sklad parcele ne more uporabiti za racionalno gradnjo stanovanj. “Tako ravnanje je nenavadno, saj je naročnik ravno zaradi javnega interesa gradnje neprofitnih stanovanj zemljišča prenesel na sklad,” ugotavlja revizorka, ki je opazila, da je sklad s Composito sodeloval še pred prodajo. Ni pa ji uspelo natančno ugotoviti, zakaj sploh odločitev za prodajo. Prav tako ne, zakaj ne z javno dražbo, temveč z javnim zbiranjem ponudb, ki je bilo vsebinsko in formalno pomanjkljivo in objavljeno samo v Primorskih novicah.
Reševanje nerešljivega
Še manj jasno pa je, od kod bizarno dovoljenje sklada Compositi, da nakup financira z bančnim posojilom, pridobljenim na podlagi zavarovanja z zemljiščem, ki ga je kupoval. S tem je sklad prevzel odgovornost za dolg podjetja, ugotavlja revizija. “Takšno določilo ni le nezakonito, pač pa tudi negospodarno, saj je že na prvi pogled očitno, da se lahko zgodi, da bo, v primeru neodplačevanja kredita, ki ga je vzel kupec, prodajalec ostal brez dogovorjene kupnine, hkrati pa bo lahko izgubil zemljišče,” ugotavlja revizija.
In prav to se je zgodilo. Composita je plačala le pol kupnine, anuitet Probanki, ki je dala skoraj 900.000 evrov kredita, pa ni plačevala. Zato seveda banka uveljavlja svoje zavarovanje: zemljišče, ki je še vedno v lasti sklada.
Sklad je od družbe bratov Jankovič še drugo polovico kupnine terjal s tožbo in tudi uspel. A težava je v tem, da ni kaj terjati, saj Composita nima denarja. Sklad je tako dosegel vpis izvršbe na nepremičnine podjetja, a je to najbrž le papirnata tolažba. “Na teh nepremičninah so že predhodni vpisi hipotek ostalih upnikov,” ugotavlja revizorka.
Odgovora na vprašanje, kdo je kriv za ta “negospodaren in nezakonit posel”, revizija ne daje. “Razlogov, zakaj je do tega prišlo, ni mogoče pripisati nedelujočim notranjim kontrolam, pač pa izključno človeškemu faktorju in nezadostni skrbnosti oseb, ki so postopek prodaje teh zemljišč vodile in so v njem kakorkoli drugače sodelovale,” ugotavlja revizija.
Paradoksalno lahko sklad iz vse godlje s Composito izide celo z dobičkom. Najboljša možnost je, meni revizorka, da zemljišče prepusti banki in ga nato odkupi na javni dražbi - za znesek, ki bo zaradi splošnega padanja cen nepremičnin nižji od 900.000 evrov, kolikor je sklad dobil za plačilo polovice kupnine. Po domače povedano: če bi se to zgodilo, bi sklad spet postal lastnik zemljišča in obenem še nekaj zaslužil ...
Nataša Leban: sklad je potreboval denar
“Da moram zemljišče prodati, je naložil nadzorni svet sklada, katerega predsednik je bil takratni župan Mirko Brulc,” pravi direktorica sklada Nataša Leban in pojasnjuje okoliščine: “Sklad je bil takrat brez počenega groša, saj od občine ni dobil nič denarja, smo ga pa krvavo potrebovali, saj smo ravno gradili blok na Trubarjevi ulici. Druge možnosti, kot je prodaja zemljišča, ni bilo.” Kaj pa sporno dovoljenje, da Composita zavaruje kredit z zemljiščem, ki ga kupuje? Lebanova pravi, da je to zahtevala banka, sicer od posla in posledično denarja ne bi bilo nič. Kot dodaja, je bila Composita edini resen interesent.
“Zdaj bi morda ravnala drugače. A hkrati je dejstvo, da Composita in občinska uprava nista našli skupnega jezika o komunalnem opremljanju zemljišč in občina ni podpisala pogodbe. Če bi se to zgodilo, bi bila zadeva zdaj že pod streho,” je prepričana, da bi podjetje že plačalo drugi del kupnine in zgradilo objekte, stvari pa bi se iztekle v korist občine oziroma sklada.
Da je bil pri poslu Composita na delu predvsem “človeški” faktor, so v političnih razpravah že večkrat ugotavljali, pričakovati pa je, da se bodo bistva zapleta, namreč, kdo je v tej zadevi v resnici sprejemal odločitve, svetniki dotaknili na četrtkovi seji.
VESNA HUMAR,
MITJA MARUSSIG
