Neznanci so uničili kar dva radarja na najbolj nevarni prometni ulici v Solkanu

SOLKAN > V času našega obiska prizorišča so bili sledovi uničenja že odstranjeni, vse nevarnosti prometne in ozke ulice 9. korpusa v Solkanu, ki je na območju med hotelom Sabotin in Avto moto društvom v glavnem brez pločnikov in z direktnimi izhodi iz hiš na cesto, pa ostajajo.

Zgodba iz ulice 9. korpusa pa ima že nekaj desetletno (odkar se je začela množična uporaba avtomobilov) brado. Občina je pred tremi leti na pobudo tamkajšnjih stanovalcev in Krajevne skupnosti Solkan prav na prej omenjenem območju, pa tudi na Soški ulici, omejila hitrost na 30 kilometrov na uro. Na omejitve so se vozniki v glavnem požvižgali, čeprav so zaradi že zapisanega, pa tudi zato, ker od tam vodi pot čez prehod za pešce v največjo krajevno trgovino in naprej v osnovno šolo, pešci ogroženi.

Mestna občina Nova Gorica je nato prejšnji mesec na omenjenem kritičnem odseku postavila radarja, danes pa se je na dogajanje odzvala s sporočilom za javnost. Povzemamo bistvene poudarke.

Sedanje omejitve so začasen ukrep, saj bo ob bližajoči se gradnji magistralnih cevi za odvajanje zalednih padavinskih voda v Sočo temeljito preurejena celotna ulica 9. korpusa. To se bo zgodilo najkasneje do začetka leta 2027. Do tedaj pa bo veljal že tri leta star prometni režim z omejitvijo na 30 kilometrov na uro. Občina je ob uvedbi radarjev določila tudi enomesečno poskusno obdobje, v katerem ne bi zaračunavala kazni za prekoračitve hitrosti. Za izražanje nestrinjanja z radarji so v civilizirani družbi sicer na voljo drugačni ukrepi, kot je uničevanje.

Direktor občinske uprave Aleš Markočič še dodaja: “Ni naš cilj polnjenje občinske blagajne s prihodki iz prometnih kazni, temveč to, da spodbudimo voznike k upoštevanju predpisane hitrosti. S tem se bistveno zmanjša možnost prometnih nesreč in zelo poveča prometna varnost.”

In za konec še povzetek iz dolgoletnih policijskih izkušenj: matematika in statistika ne lažeta. Policijski podatki kažejo, da umirjanje prometa bistveno zmanjšuje število težkih nesreč in smrtnih žrtev. Kultura spoštovanja prometnih predpisov mora po stati del splošne kulture v družbi, kot je to na severu Evrope, kjer pa tudi poznajo (zelo hude) kazni in močan ter v mestih vse prisoten in primerno zaščiten hitrostni ter video nadzor, ki zagotavlja pravno nesporen temelj za pošiljanje kazni prekrškarjem.

Opozorilna tabla in naprava za merjenje hitrosti sta v prometni situaciji z naše fotografije povsem na mestu. Ali bo k umirjanju prometa pomagal šele večerni soj sveče v spomin na koga, ki bo tu preminil?

Igor Mušič

Edino preživelo ogledalo vozniške (ne)strpnosti na ulici 9. korpusa je merilec hitrosti (levo nad avtomobilom).

Igor Mušič

Eden od radarjev v ulici 9. korpusa je stal desno, med signalnima količkoma.

Igor Mušič