Ni lahko biti v koži pacientov
Novogoriški zdravstveni dom, in z njim vsa severna Primorska, je pred kratkim spet ostal brez dermatologa. Vodstvo zavoda išče rešitve: dogovarja se z dvema zdravnicama, od katerih bi lahko ena prevzela dejavnost. “Zadeve smo začeli urejati. Računamo, da bi dermatologinjo dobili v maju,” pravi direktor Marjan Pintar.
NOVA GORICA > Težave z dermatologom na severnem Primorskem so v zadnjih letih postale že kronične. Novogoriški zdravstveni dom je do avgusta 2008 imel dolgoletnega zdravnika specialista te vrste, ki pa je preminil. V januarju 2009 ga je nadomestila kolegica, ki so ji v Novi Gorici priskrbeli kadrovsko stanovanje, a se je avgusta 2010 po krajši bolezni upokojila. Pacienti na severnem Primorskem so nato kar dve leti ostali brez dermatologa v javni mreži. Pomagati so si morali, kot so vedeli in znali, večina se jih je na preglede vozila v slovensko Istro ali v Ljubljano.
“Dermatologija je veda, pri kateri si lahko specialisti, ki bi lahko delali v javni mreži, laže iščejo kruh tudi zunaj medicine, na primer v kozmetični panogi. Poleg tega je povpraševanja precej tudi med zasebniki, kjer so zaslužki večji,” o tem, zakaj zdravstveni dom tako težko pridobi dermatologa, meni Marjan Pintar.
Specialistka prišla in kmalu odšla, sedaj iščejo novo
Po več zapletih, ko je vodstvo Zdravstvenega doma Nova Gorica specialist(k)e iskalo tudi v državah nekdanje Jugoslavije, so pacienti vendarle dobili dermatologinjo. A olajšanje je bilo kratkega daha: zdravnica, ki je bila v Novi Gorici na specializaciji, je namreč pred tremi meseci dala odpoved, pacienti pa so spet ostali z dolgimi nosovi. “Omenjena dermatologinja bi sicer morala delati do začetka aprila, a je zbolela. Sicer pacienti ne bi občutili odhoda. Ko nekdo odpove delovno razmerje, ne moremo storiti praktično ničesar, razen da začnemo iskati nov kader. Pacientom lahko za zdaj le svetujemo, da se z napotnicami odpravijo k drugim izvajalcem,” priznava direktor ZD Nova Gorica Marjan Pintar. Takoj so objavili razpis za to delovno mesto, a se nanj ni prijavil niti en specialist iz Slovenije. Sedaj jih spet iščejo v tujini. “Zadeve smo takoj začeli reševati. Dogovarjamo se z zdravnicama iz Trsta in z Reke. Bomo videli, kako in kdaj se bomo dogovorili. Računam, da bi lahko specialistko dobili v maju. Mislim, da se bodo težave razrešile.”
Zadeve sicer lahko zapletejo oziroma podaljšajo administrativni postopki, saj za Hrvaško velja dveletno prehodno obdobje, v katerem njeni državljani v Sloveniji še ne morejo dobiti zaposlitve pod enakimi pogoji kot ostali državljani držav EU, pač pa potrebujejo delovno dovoljenje in več “papirjev”.
“Potrebovali bi vsaj dva”
Če bo šlo vse po napovedih, bodo uspeli težavo odpraviti. A tudi če dobijo v čim krajšem času dermatologinjo, le ena nikakor ni dovolj za vso regijo, kjer živi približno 100.000 ljudi. “Težav ne bo mogoče odpraviti, dokler ne bosta v regiji vsaj dva dermatologa,” potrjuje Pintar. “Priznali so nam, da potrebujemo 1,8 tima, za širitev programa smo večkrat tudi zaprosili zdravstveno zavarovalnico. Ker pa to zahteva več denarja, so nas vsakič zavrnili, z argumentom, da denarja ni. Dokler se to ne bo uredilo, bo preskrba motena,” dodaja in opozarja na neskladje: “Na Koprskem živi manj ljudi kot na severnem Primorskem, a imajo 3,5 izvajalce.”
MITJA MARUSSIG