Nič Fructalu, sok raje stiskajo sami

VOGRSKO>“Tako ima pridelek tudi pravo ceno. Če samo prodajaš trgovcu, zasluži on namesto tebe,” pravi gospodar kmetije Tomaž Gregorič.

Na kmetiji Smodin na Vogrskem so pred dnevi uradno zagnali novo polnilno linijo za predelavo breskev v domači sok. Oprema, ki so jo izdelali v podjetju Niko iz Podnanosa, zdaj še deluje poskusno, manjka še nekaj tehničnih podrobnosti, ki bodo celotni proces predelave avtomatizirale. Tomaž Gregorič, ki je “rasel” s sadjem, se je odločil, da breskev po 24 centov ne bo več prodajal ajdovskemu Fructalu, ampak sinu Andreju. Ta se na domači kmetiji ukvarja z dopolnilno dejavnostjo, s pridelavo sokov iz sadja in zelenjave. Na kmetiji ima dva hektarja breskev, sedem hektarjev jablan in tri hektarje vinogradov. V sokove predeluje jabolka, kivi, hruške, grozdje, rdečo peso in korenje, odslej pa tudi breskve. “Kmetijo smo usmerili v pridelavo in predelavo sadja. Če hočeš tržiti, moraš na koncu tudi kaj iztržiti. Če prodajaš trgovcu, zasluži on namesto tebe. Tako pa veš, kakšna je surovina, in končni izdelek ima neko ceno. Tisto vmes je katastrofa, ne prenese stroškov,” pravi Tomaž Gregorič.

Za začetek so lani postavili linijo za predelavo jabolk v naravni sok. “Za jabolka smo se odločili, ker so aktualna vse leto. Pri jabolkih je veliko sadežev drugega kakovostnega razreda, ki jih ne moreš prodati za konzum, za sok pa so primerni. Jabolčni sok se dobro prodaja in povpraševanje je precejšnje. Največ soka prodamo kar doma, imamo stalne stranke, oskrbujemo tudi turistične kmetije in lokale na našem koncu. Za kaj več smo še premajhni. Tudi zato smo se odločili, da ponudbo razširimo z drugimi sokovi. Načrtujemo tudi širitev nasadov, a vsega hkrati se ne da,” našteva Gregorič. Nova linija za predelavo breskev je povezana z jabolčno, zato Gregorič težko oceni njen končni strošek. Se pa vložek v opremo vrti okrog 100.000 evrov. Če bo predelava večja, bodo Gregoričevi kasneje uredili dodatne prostore in se tako v celoti postavili na lastne noge. Tudi v finančnem smislu, saj pravijo, da na spodbude ne gre računati. Še posebej pa v znanju, ki temelji na njihovih dolgoletnih izkušnjah. “Vsak ti prodaja 'najboljše' rešitve. Dokler sam ne poskusiš in ugotoviš, kako se določena stvar obnese v praksi, ne moreš reči, kaj je najboljše,” še dodaja Tomaž Gregorič, ki koristne informacije in nasvete zbira na predavanjih, v pogovorih s strokovnjaki doma in v tujini ter na sejmih. ALENKA TRATNIK