Nočejo, da jih daljnovod preseneti
Po potrditvi daljnovoda Okroglo-Videm v Brusju kot enega od sedmih prednostnih evropskih energetskih projektov iz Slovenije v Posočju in Benečiji spet bijejo plat zvona. Ker nič natančnega ne vedo o trasi in postopkih, se bojijo, da poteka lobiranje za uvrstitev trase v Posočje.
POSOČJE > “Visokonapetostni daljnovod s 60 metrov visokimi stebri in 400 metri poseka vidimo kot grožnjo turističnemu razvoju v Posočju,” poudarja direktor LTO Sotočje Janko Humar.
Zaradi številnih neznank je tolminski župan in državni svetnik Uroš Brežan podjetje Eles že septembra vprašal, kaj se z daljnovodom dogaja. Odgovarjajo, da elektroenergetsko dovoljenje ni izdano, zato tudi postopek umeščanja v prostor miruje. Poudarjajo, da taki projekti terjajo izčrpno presojo vplivov na okolje in še posebej na prebivalstvo. Mejna točka prestopa daljnovoda pri Solarjih na ustrezni italijansko-slovenski državni ravni ni bila potrjena. “Formalnih aktivnosti, kot kaže, torej ni, o interesu Italije za ta daljnovod slišimo različne ocene. Ves čas se vlečejo težave s pomanjkanjem informacij. Nujna je velika previdnost. Ima pa civilna družba po naši zakonodaji veliko moč,“ je na včerajšnji tiskovni konferenci, ki jo je sklical LTO Sotočje, opozoril Brežan. Spominja se, da so se pripravljavci dokumentacije (slovenski Eles in italijanska Terna) na občino glede daljnovoda obrnili samo leta 2006. “Takrat je bilo naše stališče absolutno ne po tolminski kotlini. Pomaknili so ga južneje in s tem so odpadle prestopne mejne točke severno od Tolmina.”
V Posočju in Benečiji se sprašujejo, ali se v ozadju dogaja kaj takega, kar bi jih lahko presenetilo. “Od daljnovoda Posočje praktično ne bi imelo nič, ima pa veliko od turizma, ki bi ga daljnovod uničil. Borimo se za uvrstitev med najlepše zelene destinacije v Evropi. To z daljnovodom ne gre skupaj. Uničil bi najlepši razgledni hrib Kolovrat, ki postaja cilj kolesarjev, pohodnikov, ljubiteljev zgodovinskega turizma. Tam mimo potekajo Via Alpina, Pot miru, Alpe Adria Trail, ki so naša mednarodna obveznost. Da o vplivu na dolino Idrijce in Soče niti ne govorimo,” je zaskrbljen Humar. Edo Kozorog iz tolminskega območnega zavoda za gozdove tudi opozarja na previdnost. Fedja Klavora je v imenu civilne iniciative zaskrbljenih somišljenikov v Posočju pojasnil, da bi daljnovod poleg občine Tolmin prizadel tudi Naklo, Kranj, Železnike in Cerkno ter Benečijo. “Gre za izjemno problematičen poseg v prostor, kar potrjujejo številni strokovnjaki, tudi energetski. S številnimi argumenti utemeljujejo, da je daljnovod z energetskega vidika nepotreben in da odločitev zanj ni bila sprejeta v odprti strokovni razpravi, podobno kot pri TEŠ 6, ko smo bili vsi postavljeni pred dejstvo.” Dodaja, da energetiki, med katerimi je tudi nekdanji minister za energetiko Mihael Tomšič, menijo, da je Slovenija ustrezno energetsko povezana s sosedi, nov daljnovod z Italijo pa bi bil škodljiv, ker bi njihova dražja energija dvignila tudi cene pri nas. Škodljiv naj bi bil tudi z vidika zanesljivosti oskrbe. Oskrbo v Posočju bi izboljšali zgolj z daljnovodom Divača- Gorica.
NEVA BLAZETIČ
