Nočejo še več smeti v pečeh

Goriška
, posodobljeno:

Regijsko odlagališče odpadkov v Stari Gori (CERO) bo iz mešanih odpadkov proizvajalo tudi gorivo, primerno za velike toplarne in cementarne. To je dvignilo pritisk občinskim svetnikom v Kanalu. Čeprav to še ni določeno, so prepričani, da bodo te smeti romale v peči anhovske cementarne.

Kanalski svetniki se bojijo, da bo Salonit v prihodnje cement proizvajal še s pomočjo predelanih odpadkov iz Stare Gore
Kanalski svetniki se bojijo, da bo Salonit v prihodnje cement proizvajal še s pomočjo predelanih odpadkov iz Stare GoreLeo Caharija

KANAL> “V dokumentu so dobesedno navedene cementarne in govori celo o doziranju goriv. Imam občutek, da je dokument prirejen sosežigu odpadkov v Anhovem,” je Slavko Jereb (NSi) v četrtek začel razpravo kanalskega občinskega sveta o prvem dokumentu za gradnjo CERO - o dokumentu identifikacije investicijskega projekta (DI-IP).

Anhovska cementarna ima od leta 2007 desetletno okoljsko dovoljenje za rabo goriv iz odpadkov, a se mora sproti prilagajati zakonodaji. V podjetju niso pojasnili, od kod dobivajo odpadke, koliko, s kakšnimi in kako pogostimi prevozi. Pravijo pa, da zadnja leta med 26 in 50 odstotki goriva za proizvodnjo zagotovijo z odpadno surovino. Načrtujejo, da bo ta postala glavni energent. Uporabljajo stare pnevmatike, odpadna olja in gorivo, pripravljeno iz surovin, kot so plastika, papir, tekstil. Tehnologija varovanja okolja v tovarni je primerna, pravijo. Če bi goriva pripravljali v Stari Gori, bi tam mehansko obdelovali določene odpadke.

Tretjina smeti v peči

Ta namreč predvideva, da bodo približno tretjino mešanih komunalnih odpadkov, ki naj bi priromali v CERO (ob zagonu v letu 2015 naj bi jih bilo 40.000 ali 50.000 ton letno), predelali v visokokalorično lahko frakcijo, osnovo za gorivo za cementarne ali velike toplarne. Gre zlasti za koščke papirja in plastike, lahko tudi lesa, tekstila, ki so preveč umazani za raciklažo in jih med predelavo izločijo iz mešanih odpadkov ter združijo v eno maso.

Iz Stare Gore bi sicer v sežig lahko pošiljali še eno od treh mas, ki jih prinaša predelava, potem ko bi jo pomešali z blati iz čistilnih naprav. A tega naj ne bi počeli. Vsekakor pa tam ne bodo ravnali z nevarnimi odpadki, in ker naj bi ljudje smeti z leti vse bolj ločevali, naj bi se količina goriva za cementarne zmanjševala.

Res mešajo jabolka in hruške?

Predstavniki novogoriške Komunale in izdelovalcev DI-IP so svetnikom razlagali, da ne določajo že odvoza predelanih odpadkov v Anhovo, čeravno so priznali, da bi to bila “najbolj naravna” pot. Župan Andrej Maffi je poudarjal, da bodo gorivo iz Stare Gore lahko prodajali komurkoli: “Ta tema nas še čaka, DI-IP pa določenih stvari ne cementira. Govori o obremenitvi proračuna, pri čemer velike izbire nimamo, saj odlagališče potrebujemo.” Poudaril je, da se mudi, če želijo za CERO dobiti denar EU in tudi svetnika Marko Bucik (Desus) in Klemen Stanič (LDS) sta se osredotočila na ceno naložbe. Kanal naj bi prispeval 707.000 evrov.

Hkrati je Maffi poudarjal, da Salonit že lahko uporablja goriva iz smeti - od koderkoli. Dokazov, da tega ne bi smel početi, nimajo. Toda več svetnikov je imelo pomisleke že na DI-IP. Jereb je med drugim spomnil na grenko izkušnjo azbesta in zavajanja, kako azbest ne škodi. Bruno Koncut (SLS) in Vilijem Urbančič (SD) sta prepričana, da bodo posel s smetmi dobili v Anhovem. “Kdo pa bo konkurenčen Salonitu,” se je vprašal Urbančič. Koncuta zanima, kaj bo občina od tega imela, in Mira Bandelj (SD) je opozorila, da bi si ob takem scenariju morali čim prej zagotoviti kaj v zameno oziroma varovalke. Opozarjali so, da bo občina bolj obremenjena s prevozi smeti.

Omenjeni dokument o CERO je svet podprl, a zahteval, naj vsi nadaljnji ne omenjajo cementarn. Upravi občine je naložil pripravo srečanja s Salonitom.

AMBROŽ SARDOČ