Nov hit - koktajl iz sirotke?
Tržnica je veliko več kot le prostor za prodajanje, so poudarili na tradicionalnem ekološkem prazniku v Tolminu. Je trebuh mesta, prostor družabnosti in srečevanja. In zanimivih novosti. Tokratno so popestrili s pripravo koktajlov na osnovi sirotke.
TOLMIN > Koktajle iz domačih sestavin z zdravo sirotko, ki ostane po sirjenju, je na tradicionalnem ekološkem prazniku pripravljala vrhunska mojstrica Draga Krepše z Vrhnike, ki je med najboljšimi barmankami na svetu v pripravi sladkih kratkih pijač. “Zanimivo je bilo spoznanje, kako lepo se sirotka meša z domačimi likerji. Tudi barve so zelo lepe, čeprav ni dodanih barvil,” je bila skupaj s številnimi, ki so pokusili mešanice, navdušena barmanka.
Recepture za mešanice
Kravji in ovčji sirotki je dodajala višnjev, češnjev, limonin liker, pa tudi liker iz kutin in iz koščic marelic, koromača in lipe. “S Petrom Domevščkom iz Posoškega razvojnega centra smo že dogovorjeni, da bom napisala recepture,” je napovedala.
Med stojnicami z bio kmetij iz vse Slovenije se je v lepem vremenu trlo obiskovalcev, ki domov niso odšli praznih rok. Seveda je bilo še največje povpraševanje po siru. Za kravi sir Tolminc iz Čadrga je bilo treba odšteti 10,90 evra, za bovškega ovčjega s kmetije Štander še enkrat toliko, kar se je nekaterim zdelo nekoliko zasoljeno. Toda take so uveljavljene cene za posoške sire, ki slovijo po vsej Sloveniji in širše. Z atraktivnimi pridelki so prišli iz oddaljenih ekoloških kmetij.
Na stojnici bio kmetije Ržen s Koroškega so ponujali ričkovo oziroma totrovo olje, ki je na Primorskem manj znano, je najmanj enakovredno oljčnemu in bučnemu. Blagodejno vpliva na sluznico želodca.
Tržnica je trebuh mesta
Da imajo tržnice in torej tudi tolminska eko tržnica veliko več vlog, kot je prodajanje in kupovanje, razkriva gostujoča razstava v Tolminskem muzeju, ki bo na ogled do 10. septembra. Tržnica je družaben prostor, ima gospodarski in turistični pomen, predvsem pa je mesto komunikacije med kupci, prodajalci ali pa zgolj opazovalci. Razkrivajo gospodarski in družbeni razvoj mest, so svojevrstni muzej na prostem. V zgornjem Posočju v preteklosti pravih tržnic ni bilo, v zadnjih letih pa so jih s pomočjo evropskega denarja uredili v centrih vseh treh občin. Ker postajajo kmetje podjetni in domiselni, je ponudba vse bolj pestra.
NEVA BLAZETIČ
Več fotografij s praznika si lahko ogledate TU.
