Nova Gorica bi rada postala občina po meri invalidov
Novogoriška občina bi rada prihodnje leto pridobila listino Občina po meri invalidov. V ta namen z invalidskimi organizacijami pripravlja akcijski načrt, kako odpraviti ovire, ki v vsakodnevnem življenju omejujejo invalide. Sodeč po analizi, je teh še precej. Včeraj so na okrogli mizi zbirali pobude, kaj vse je treba še spremeniti ali nadgraditi.
NOVA GORICA> Listino Občina po meri invalidov podeljuje Zveza delovnih invalidov Slovenije (ZDIS), njen namen pa je spodbuditi lokalne skupnosti, da se odgovorno odzivajo na potrebe občanov invalidov. “Pridobitev listine je odraz, da se je občina potrudila za kvalitetno življenje invalidov, da poskrbi za njihovo socialno vključenost in nediskriminacijo,” je poudaril Ivan Mrevlje iz ZDIS, katere cilj je nenehno ozaveščanje, opozarjanje in sodelovanje pri odpravljanju ovir za invalide.
Mestna občina je sicer leta 2008 kot druga na Primorskem oblikovala desetčlanski svet za invalide, ki povezuje društva in ostale organizacije s tega področja in svetuje občinskim oblastem pri vprašanjih, ki se tičejo ljudi s posebnimi potrebami. S pridobitvijo listine bi nadgradili dosedanje delo. “V zadnjem obdobju smo se temeljito pogovarjali o položaju invalidov, z invalidskimi organizacijami smo tvorno sodelovali,” je povedal župan Matej Arčon. V akcijskem načrtu bodo določili, kaj vse morajo narediti, da bodo občina po meri invalidov.
Načrt naj ne bo le seznam želja
“Načrt naj ne bo seznam želja, ampak mora vsebovati oprijemljive in uresničljive naloge, da bomo invalidi res nekaj imeli od tega,” pa je poudaril Valter Adamič, predsednik Medobčinskega društva invalidov Goriške. V imenu invalidskih društev je predstavil analizo stanja na Goriškem, v kateri so zbrali podatke o tem, kako je poskrbljeno za invalide in kaj bi bilo treba spremeniti ali dopolniti. Analizo so pripravljali dobri dve leti.
Ob 15 področij, ki so jih zajeli v analizi, je izpostavil le nekatera. Na področju zaposlovanja invalidov je pohvalil občino in zavod za zaposlovanje. “Napredek je opazen. A na področju podjetij zaostajamo še korak pri izpolnjevanju kvot zaposlovanja invalidov. 48 podjetij na Goriškem jih ne izpolnjuje, v njih bi lahko zaposlili 132 invalidov,” je poudaril, da bi bilo treba izboljšati stanje na tem področju. Potencial za zaposlovanje invalidov vidi tudi v socialnem podjetništvu, kot je na primer podjetje Želva.
Tudi na področju izobraževanja je treba marsikaj spremeniti. Arhitektonske ovire za učence, dijake in študente so pravilo in ne izjema. “Z redkimi izjemami je reševanje teh težav prepuščeno staršem ali samim invalidom. Te težave bo težko odpraviti,” priznava Adamič, ki ovir ne razume le v fizičnem smislu, torej kot problem klančin, parkirnih mest ali stopnic, pač pa tudi pri dostopu do storitev. “Elektronske storitve, na primer, omogočajo dostopnost in odpravijo marsikatero fizično oviro,” je opozoril in dodal, da je za invalide zato zelo pomembno funkcijsko izobraževanje.
Letos VDC še ne bo
Za invalide je izjemno pomemben tudi javni prevoz, ki ni vedno ustrezen. V Novi Gorici so jim prilagojeni štirje avtobusi, težave povzročajo tudi neustrezna postajališča. Tudi mnogi športni objekti ter trgovine in lokali niso prilagojeni invalidom. “Občina v to ne more prisiliti lastnika trgovine. Lahko pa bi skupaj pripravili akcijo, v kateri bi trgovinam in lokalom podelili listino ali nalepko, da so invalidom prijazne,” je predlagal Adamič, ki je pozval udeležence okrogle mize, naj prispevajo čim več predlogov, ki bi jih vključili v akcijski načrt.
Opozoril pa je še na neslavno prekinjeno gradnjo Varstveno delovnega centra, ki ga osebe z motnjam v duševnem razvoju že 20 let nestrpno pričakujejo. A državna podsekretarka na direktoratu za invalide na ministrstvu za delo Saša Mlakar, ki je sicer prepričana, da ima Slovenija dobro razvito invalidsko politiko, je bila kategorična: “Nespodbudna vest je, da letos ne bomo mogli financirati nobenega projekta VDC.”
MITJA MARUSSIG
