Nova Gorica se ne duši več v prahu
V nasprotju s preteklimi leti naj bi Novogoričani lani dihali zrak, ki ni preveč onesnažen z drobnim prahom PM10, kažejo še nepopolni podatki Agencije RS za okolje. Zato ni povoda, da bi občina uvedla omejitve. Ali je zrak res povsod tako čist, pa še nekaj časa ne bo mogoče z gotovostjo vedeti.
NOVA GORICA>Nakup mobilne merilne postaje je namreč za zdaj padel v vodo.
“Nekaj let zapored smo prekoračevali dovoljene meje, v zadnjem obdobju pa nič več,” pravi vodja službe za okolje pri novogoriški občini Vanda Mezgec. Gre za to, da je merilna postaja Agencije RS za okolje (ARSO) v soseski Grčna, tik ob najbolj prometni Vojkovi cesti, svoj čas zaznavala več kot 35 dni na leto, ko je srednja 24-urna vsebnost drobnih prašnih delcev PM 10 v zraku presegla mejo 50 mikrogramov na kubični meter. In teh več kot 35 dni je pomenilo, da je presežena meja za varovanje zdravja.
Da povsod v Novi Gorici in občini zrak ni preveč prašen, ni mogoče reči. Meri ga le postaja na Grčni. Kdo ve, kakšne podatke bi dal, denimo, merilnik ob Livarni Gorica v Solkanu ali ob gradbiščih vzdolž Prvomajske ulice. Da bi občina dobila boljši vpogled v kakovost zraka, je nameravala pridobiti mobilno merilno postajo. “Namenjena bi bila zbiranju informacij o ozračju,” je povedala Mezgečeva. Toda ... S posebnim projektom so se potegovali za denar EU, a in niso uspeli. Projekt in s tem postaja bosta torej še čakala.
Merilna postaja eno, ARSO drugo
Zato je mestno občino okoljsko ministrstvo lani uvrstilo na seznam območij, kjer je zrak preveč onesnažen z lebdečim prahom - v družbi z Ljubljano, Celjem, Zasavjem ... “Stanje je bilo slabše tudi zato, ker je postaja stala ob gradbišču centra Qlandia. Kaže pa, da je kasneje k izboljšanju razmer pripomogel tudi rondo na Grčni, ki je bolj pretočen kot križišče,” pojasnjuje Mezgečeva. V letih 2009 in 2010 je namreč postaja na Grčni namerila “le” 24 oziroma 25 dni z omenjenimi prekoračitvami. Za lansko leto pa podatki še niso uradni. Surovi podatki, ki jih občina dobiva iz postaje, bi sicer kazali, da je bil zrak v mestu spet prepogosto preveč zasičen z drobnim prahom, je dejala Mezgečeva. A to se ne ujema s podatki ARSO.
Tam pojasnjujejo, da na vseh merilnih postajah vsebnost delcev PM10 v zraku ugotavljajo z dvema merilnikoma - avtomatskim in referenčnim. Tista na Grčni sta lani dajala različne rezultate, zato so jih v decembru preverili še z enim merilnikom. “Primerjava meritev še poteka, po še nepreverjenih podatkih pa je bilo lani do 18. decembra v Novi Gorici 21 preseganj dnevne mejne koncentracije delcev PM10,” so sporočili iz agencije. “Ni krize”, torej.
“Razmere niso tako slabe”
Za zdaj naj v Novi Gorici ne bi bilo treba nič narediti zato, da bi zmanjšali prašnost zraka. “Razmere niso tako slabe,” pravi Mezgečeva. A hkrati ni treba ukrepati niti Ljubljani, denimo, kjer je le še več glavnih virov prašni delcev, torej prometa, individualnih kurišč, industrije in gradbišč. Neke vrste avtomatizmov, kot jih poznajo v Gorici ali Trstu, ko župani omejijo promet in kurjenje v mestu, če je nekaj dni zapored zrak preveč onesnažen, v Sloveniji ni. Pri nas država z uredbo najprej določeno območje razglasi za degradiranega, če meritve kažejo, da je tam zrak preveč zasičen z drobnim prahom, in nato skupaj z občino pripravi sanacijski program.
Za zdaj je degradirano le Zasavje in zanj program šele pripravljajo. “Tam imajo bistveno slabše razmere kot mi,” pravi Mezgečeva, ki razlaga, da s “sanacijo” opredelijo glavne krivce za prašnost zraka in predvidijo ukrepe. Če bi v prihodnje tudi novogoriško občino doletelo podobno, pa bo že imela nekaj podlag za ukrepanje. Izdelali so namreč že kataster onesnaževalcev z delci PM10 za vso občino, kar pomeni, da so določili vire drobnega prahu in na podlagi meritev, ocen in različnih podatkov izračunali, koliko ga kateri vir prispeva. Izračunali so, da noben ne izstopa.
AMBROŽ SARDOČ