Nova lekarna je zgrajena na trdnih temeljih

IDRIJA> Farmacevti imajo v novi lekarni na voljo manj prostora, kot so ga imeli v bivši. Kljub utesnjenosti s ponudbo ne zaostaja za največjimi v okviru Lekarn Ljubljana. Direktor družbe Marko Jaklič je zagotovil, da bo tako tudi v bodoče. “Pridobili smo večjo dostopnost. Pomembno je, da je lekarna v domu upokojencev, saj mu bomo iz nje laže zagotavljali celovito oskrbo,” je poudaril. V minulem so izvedli dve veliki naložbi. Prvič po letu 1977, ko se je lekarna vključila v sistem, so nekdanjo temeljito obnovili. Ker pa ob najbolj prometni idrijski ulici ni imela parkirišča, so prisluhnili pobudi idrijskega župana Bojana Severja in uredili novo.

Bolj kot ekipa šestih farmacevtov in tehnikov pod vodstvom Maje Čuk Felc, ki pogreša nekaj več prostora, so zadovoljni občani. Ob lekarni v neposredni bližini zdravstvenega doma je na voljo dovolj, sicer neurejenega makadamskega prostora za avtomobile.

Kdaj bodo območje Ute lahko dokončno uredili, še niso mogli povedati. Na njem namreč drugi trakt doma upokojencev še gradijo. Del prostora, z neugledno podrtijo korporacije Hidria, pa je v njeni lasti in lasti gradbenega podjetja Zidgrad, s katerima občina še ni našla skupnega jezika o namembnosti prostora.

Pač pa so lekarno po rodbini Freyer, začetnikih lekarništva v Idriji. Češki farmacevt in botanik Ernest Freyer je sočasno z znamenitim zdravnikom J. A. Scopoliyem prvo, tedaj rudniško lekarno na starem trgu odprl leta 1754. Po smrti ga je nasledil sin Karel in njega sin Henrik. Prav slednji je kot botanik oziroma vsestranski naravoslovec, član številnih evropskih zdravstvenih združenj in dopisni član kraljeve akademije, tudi najbolj slaven.

O koreninah idrijskega lekarništva in rodbini Freyer pripoveduje spominska tabla, ki jo je izdelalo idrijsko muzejsko društvo in jo namestilo ob vhod v novo lekarno. SD