Nova perspektiva v objemu sonca
Evropska finančna perspektiva za obdobje 2014 do 2020 počasi dobiva izvedbeno obliko. Za gospodarske družbe, društva, kmete in podjetnike torej prihaja čas za izbiro in oblikovanje načrtov, ki bi bili lahko uresničljivi skozi takšen ali drugačen evropski mehanizem. Na službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko obljubljajo, da bodo več pozornosti namenjali učinkom projektov. Na RRA za severno Primorsko partnerje vabijo k sooblikovanju strategije lokalnega razvoja. Podjetja, ki se ukvarjajo s prijavami na razpise, pa svetujejo: “Ne odlašajte, zdaj je čas za razmislek o tem, kaj resnično potrebujete.”
NOVA GORICA > Evropskih projektov se je prijel predsodek, da so sami sebi namen. Da je njihov osnovni cilj poraba sredstev. Najbolj vidni primer takšnega načina razmišljanja so v zadnjem času protihrupne ograje med Ljubljano in Vrhniko, ki so zgrajene z evropskimi sredstvi, pri čemer marsikateri drugi odsek čaka na veliko pomembnejša in nujnejša dela.
Dolgoročne koristi
Na službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko obljubljajo, da bo v prihodnji perspektivi drugače. “Želimo spremeniti filozofijo razmišljanja ter spodbuditi sodelovanje. Cilj ne bo več zgolj porabiti sredstva, kot je bilo mnogokrat doslej, temveč bo naš cilj ustvarjanje dolgoročnih koristi in učinkov za Slovenijo,” na službi pojasnjuje Nina Omerza, ki obljublja tudi poenostavitve postopkov, kjer bo to le mogoče, fleksibilnost in široko dostopnost podatkov: “Med drugim načrtujemo možnost odprtih razpisov, e-razpise, kombiniranje nepovratnih sredstev s povratnimi viri financiranja, oblikovali bomo enotno e-točko, kjer bodo zbrani vsi relevantni podatki za potencialne upravičence, v čim večji možni meri bomo poenotili izvajanje evropske kohezijske politike in integralnega proračuna.”
Slovenija načrtuje počprpati vseh 4,1 milijarde evrov, kolikor jih je na voljo v prihodnjem petletnem obdobju, a to še zdaleč ne bo dovolj za vse želje in potrebe.
Izbirati doma
Upravičenci v državi lahko do sredstev pridejo preko tako imenovanih nacionalnih ali centralnih razpisov in ni rečeno, da je prva pot vedno lažja. Vse večjo težo pa Evropska unija daje odločanju na regionalni ravni, pojasnjuje Fabijana Medvešček z RRA za severno Primorsko: “V novem programskem obdobju bo pri pridobivanju evropskih sredstev kar nekaj sprememb. Ena takšnih je tudi uvedba pristopa, imenovanega CLLD, kar pomeni 'lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost'. Programi lokalnega razvoja, ki se izvajajo po pristopu od spodaj navzgor, se širijo.” Podobno kot v programu LEADER iz prejšnje perspektive, o projektih odločajo na lokalni ravni. Na novogoriškem podeželju so v tem programu v minulih petih letih izvedli 33 projektov za skoraj 600.000 evrov.
Nova perspektiva zahteva oblikovanje nove lokalne akcijske skupine, tako imenovane LAS. Imenovala se bo V objemu sonca in je ravno v procesu oblikovanja. “V septembru 2015 načrtujemo izvedbo delavnic, na katerih bomo natančneje predstavili štiri tematska področja ukrepanja. To so: ustvarjanje delovnih mest, razvoj osnovnih storitev, varstvo okolja in ohranjanje narave ter večja vključenost mladih, žensk in drugih ranljivih skupin,” pravi Medveščkova in potencialne prijavitelje poziva k pošiljanju projektnih predlogov, torej svojih zamisli in želja.
Če ne gre v prvo ...
Kljub poplavi informacij po praktičnih izkušnjah Mirjane Zelen, ki se z vodenjem projektov ukvarja v svojem podjetju Zelen in partnerji, je znanja in poguma za prijavo na razpise, še vedno premalo: “Zasebniki in majhna podjetja še vedno nimajo dovolj informacij, delajo napake v postopkih, predvsem pa se priprave projektov lotevajo prepozno. Pomembno je, da začnemo že pred objavo razpisov razmišljati o tem, kateri so tisti projekti, ki jih kot podjetje, ustanova ali društvo resnično potrebujemo in bi jih lahko uresničili s pomočjo evropskih sredstev. Tako so projekti vsebinsko zaokroženi in osmišljeni, še preden se lotimo dejanske prijave na razpis, in imajo več možnosti, da bodo uspešni.”
Zelenova opozarja, da perspektiva prinaša precej novosti, denimo posebni mehanizem SEM za majhna in srednja podjetja in možnost pridobitve sredstev za študije izvedljivosti, ter vzpodbuja k vztrajnosti: “Ne smemo obupati. Sredstev je malo in prošenj veliko, zato je uspešnih približno desetina projektov. A poznam podjetja, ki so poskusila in uspela v osemnajsto. Seveda če ima projekt v osnovi potencial. Našim strankam že ob prvem stiku brezplačno povemo, ali ima njihov projekt sploh možnosti.”
VESNA HUMAR
