Novembra po kaviar postrvi
V novi tolminski ribogojnici na Tolminki bodo v kratkem odprli trgovinico, kjer bo za začetek na voljo očiščena šarenka, njeni fileji in tudi prekajevali jih bodo. Napovedujejo pa tudi butično ponudbo, predvsem bo poslastica potočna zlatovščica. Na voljo bo še nekaj malega lipana. Soške postrvi za prodajo še ne bo, bodo pa zato novembra poskusno ponudili kaviar soške postrvi.
TOLMIN > “Trenutno imamo zapolnjenih osem od skupno 14 bazenov, v katerih vzrejamo šarenke, potočno zlatovščico in avtohtone lipane in soško postrv. Predvsem za konzum bo letno na voljo od 30 do 50 ton različnih rib,“ pojasnjuje direktor podjetja Faronika Dušan Jesenšek. Gre za družbo, ki je v stoodstotni lasti Ribiške družine Tolmin.
Kaviar v kratkem, postrvi šele prihodnje leto
To zimo bodo delali še poskusno, sproti bodo videli, koliko rib bo na voljo in kako bo s povpraševanjem. “Novembra bomo poskusno ponudili tudi kaviar soške postrvi,” obljublja Jesenšek. Soške postrvi za prodajo pa še ne bo, ker v bazenih še ni dorasla. Jesenšek ob tem poudarja, da rib v bazene ne tlačijo, imajo dovolj prostora, kar pomeni, da bodo kakovostne. Pri šarenki bodo cene podobne kot v ostalih ribogojnicah, zlatovščice, lipani in soške postrvi pa bodo dražje.
Dogovarjajo se tudi z gostinci. Ti morajo sicer sami presoditi, ali se jim bo izplačalo kupovati dražje avtohtone ribe in jih tudi ponujati po višji ceni. Aleš Hvala iz hotela Hvala razmišlja, da je dodatna ponudba še kako dobrodošla, da pa bo treba najti dogovor glede cene in tudi moder način ponujanja, ki bo pisan na kožo gurmanov, da bodo pripravljeni plačati nekaj evrov več. V vsakem primeru bo šlo za butično ponudbo.
V rekah je zdaj že 70 odstotkov soške postrvi
Za gradnjo druge ribogojnice na Tolminki je Ribiška družina Tolmin namenila 2,5 milijona evrov, od tega so na razpisu EU dobili 1,3 milijona nepovratnega denarja.
Ostalo so sami založili s pomočjo privarčevanega denarja in najemom posojila. Osnova za delovanje nove ribogojnice, kjer Ribiška družina Tolmin izvaja inovativni projekt vzreje avtohtonih rib do odraslosti za potrebe ribolova in vrhunske kulinarike, pa je ribogojnica višje na Tolminki, kje skrbijo za vzrejanje plemenske jate soške postrvi in lipana. Avtohtone ribe nato vlagajo v reko. “Z vztrajnim delom smo dosegli, da je v rekah že 70 odstotkov soške postrvi. Ko smo leta 1990 začeli, je delež znašal zgolj 30 odstotkov,” pravi Jesenšek.
NEVA BLAZETIČ