Novogoriški Borov gozdiček dobiva novo podobo

NOVA GORICA > Na mestni občini Nova Gorica nadaljujejo prizadevanja, da bi ustrezno ovrednotili in širši javnosti predstavili zanimiv mestni park. Zato bodo ob svetovnem dnevu voda, 22. marcu, na delavnicah v Borovem gozdičku v Novi Gorici predstavili mnoge rastlinske in živalske vrste, ki živijo v bajerju in tvorijo dragocen ekosistem v tej zeleni oazi mesta, so v povabilu zapisali na Mestni občini Nova Gorica.

Za ureditev bajerja v Borovem gozdičku bodo iz participativnega proračuna namenili 20.000 evrov, za izvedbo predstavitve oziroma izobraževalnih delavnic ob svetovnem dnevu voda pa novogoriška občina namenja 1625 evrov.

V prvem delu prenove Borovega gozdička so sodelovali strokovnjaki Zavoda Revivo, ki z željo, da bi ohranili visoko biotsko pestrost bajerja, osveščajo o pomenu pravilnega odnosa do živali in rastlin, ki živijo v njem. V sklopu izobraževalnih delavnic bodo strokovnjaki posebno pozornost namenili laški žabi.

Hranjenje živali s kruhom negativno vpliva na bajer

Strokovnjaki še posebej opozarjajo na hranjenje divjih živali s kruhom, kar negativno vpliva na bajer. Z vitamini in minerali reven kruh daje ribam in pticam lažen občutek sitosti, zaradi česar same prenehajo z iskanjem hranilno ustreznejše hrane v naravnem okolju, dolgotrajno pomanjkanje teh snovi pa povzroča različne bolezni in okužbe ter nenazadnje pogin živali. Poleg tega vsa hrana, ki konča v bajerju, povzroča organsko onesnaženje vode, kar lahko poleti zaznamo kot razrast alg, pomanjkanje kisika, pogin rib in neprijeten vonj po gnitju.

Z namenom, da bi bajer postal dom številnim domorodnim živalim, ki so ga v preteklosti že naseljevale, na novogoriški občini pozivajo obiskovalce parka in bajerja, da temu prispevajo z ustreznim obnašanjem.

Poleg hranjenja živali večjo težavo za bajer predstavljajo tudi tujerodne rastline in živali, ki so jih v preteklosti vanj izpustili ljudje. Vnos domačih tujerodnih ljubljenčkov v naravno okolje je namreč škodljiv in tudi prepovedan, saj lahko te vrste s svojim hitrim razmnoževanjem, velikostjo in splošno večjo konkurenčnostjo ogrozijo obstoj marsikatere domorodne vrste.

Na prepoved hranjenja živali v bajerju in doprinos k lepšemu in čistejšemu izgledu opozarjajo tudi tri informacijske table.

Zanimive domorodne vrste

Na seznamu rastlinskih in živalskih vrst, ki so jih opazili v bajerju, se pojavljajo nekatere zanimive domorodne vrste, kot je vodna perunika. Zaradi prisotne poplavljene odmrle lesne biomase, grmov in dreves v bajerju ter zaraščenosti s trsom bajer mogoče ponekod izgleda nekoliko neurejen, vendar vse te rastline, predvsem pa trstičje, predstavljajo zavetje pred hrupom ter pomemben habitat za vse razvojne stadije kačjih pastirjev, mirno in varno zatočišče za gnezdenje zelenonoge tukalice, prehranjevanje manjših ptic pevk, zaključitev preobrazbe za različne dvoživke, skrivališče ter dom za ribe in številne nevretenčarje.

Med dvoživkami lahko tu najdemo plašne, a trenutno maloštevilne zelene žabe ter nestrupeno kačo belouško. Nad bajerjem se podijo številni kačji pastirji. Tudi race, čaplje in ponirki v bajerju in trstičju pogosto najdejo prostor za počivanje, hranjenje in gnezditev. Med selitvijo ptic in njihovim prezimovanjem se v trstičju ustavi mokovž, prepoznan po značilnem oglašanju, ki spominja na kruljenje prašiča, po čemer je tudi dobil latinsko ime, ki v prevodu pomeni vodni prašiček.

Zavod Revivo je v zadnjih dneh oktobra izvedel tudi elektro-ribolov, ki velja za neinvazivno metodo vzorčenja rib, in preveril, katere vrste se nahajajo v bajerjih. Najštevilčnejša vrsta rib je bila tujerodna babuška oziroma srebrni koreselj, ki prihaja iz vzhodne Azije. Številčna je bila tudi tujerodna vrsta krapa, ki izvira iz Kitajske. Tujerodni vrsti rib sta v bajer prišli s človeško pomočjo. V bajerju sta prisotni tudi domorodni vrsti primorska rdečeperka in primorska belica. Obe sta značilni za jadransko povodje in ju v ostalih delih Slovenije ne najdemo.