Ob deseti obletnici plazu Slano blato nove težave
Ne samo burja, življenje na Ajdovskem vse bolj zaznamujejo zemeljski plazovi, ki povzročajo številne preglavice. Potem ko je desetletna sanacija Slanega blata zmanjšala neposredno ogroženost Lokavčanov, sta se to jesen znova prebudila plazova Stogovce in Znosence.
AJDOVŠČINA > Letošnje leto na Ajdovskem se bo vpisalo v zgodovino po številnih ujmah, ki so prizadele občino in njene občane. Začelo se je že z ujmo ob lanskem božiču, pomlad je minila v znamenju orkanske burje, jesen pa s poplavami in s številnimi zemeljskimi plazovi. In ravno v času, ko se je bližala deseta obletnica zadnjega zdrsa plazu Slano blato nad Lokavcem, ki se je novembra 2000 po dobrih sto letih znova sprožil na pobočju pod Čavnom in ogrozil domačije v Lokavcu. Za razliko od plazu v Logu pod Mangartom, ki je terjal življenja, se v Lokavcu tako tragična zgodba ni primerila, nastala škoda pa je bila velikanska. Plaz obsega okrog 25 hektarov veliko območje, dolg je več kot 1600 metrov, širok od 150 do 300 metrov, njegova globina je od 10 do celo 20 metrov v zgornjem delu, kjer še vedno ne miruje.
Velik plaz in stroški
Država je plaz Slano blato skupaj s plazom v Logu pod Mangartom in plazom Macesnik uvrstila med velike plazove in s posebnim zakonom predvidela tudi financiranje njegove sanacije. A sanacija po desetih letih še vedno ni zaključena, čeprav so doslej zanjo porabili že skoraj deset milijonov evrov. Po podatkih, ki so jih strokovnjaki za plazove in pristojni iz ministrstva za okolje in prostor predstavili ob deseti obletnici zdrsa, sta bili doslej na plazu izvedeni približno dve tretjini načrtovanih sanacijskih ukrepov, ki jih predvideva zasnova iz leta 2004.
Zgodba se še lahko ponovi
“Ocenjujem, da smo denar, ki je bil na razpolago, v tem času koristno uporabili in smo veliko naredili. Sanacijo pa je treba nadaljevati, sicer se lahko zgodba ponovi,” je ob deseti obletnici jasno in nedvoumno opozoril prof. dr. Bojan Majes s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, ki je bil med letoma 2002 in 2008 predsednik strokovnega odbora za odpravo posledic večjih plazov pri MOP. Pravzaprav se je v tem primeru že ponovila. Najstarejši doslej najdeni zapisi o plazu Slano blato so iz leta 1789. Objavljeni so bili v zborniku Oryctographia Carniolica.
Sanacije plazu se je v začetku 20. stoletja lotila že Avstro-Ogrska. Po najdenih zapisih je ta v letih med 1902 in 1906 med drugim v okviru sanacije potoka Grajška uredila mrežo odvodnih jarkov in žlebov, tlakovala strugo in v njej zgradila pregrade. Nato so celotno območje zasadili. Stroški sanacije so znašali približno 50.000 tedanjih kron, kar je okrog 8 milijonov evrov. Verjetno bi bil dobra iztočnica za sedanje čase tudi podatek, da so bili lastniki zemljišč po sanaciji območja oproščeni dajatev, morali pa so vzdrževati objekte. Za to so skrbeli do sredine prejšnjega stoletja. Potem pa so na plaz in na nujna dela počasi pozabili. Neurejeno odvodnjavanje pa na tako občutljivem območju, kot je severni rob Vipavske doline od Razdrtega do Lijaka, zaradi geoloških značilnosti po vseh strokovnih dognanjih lahko pomeni le nove nevšečnosti. Dogajanje na območju plazu Slano blato dodatno pojasnjujejo tudi novejše raziskave, ki kažejo, da je po odlomu Male gore od Modrasovca prav na območju nad Slanim blatom nastala strukturna kotanja, v kateri se zadržuje večja količina vode. In prav voda pod površjem (skupaj s padavinsko) je še zadnji od ključnih elementov za pojasnitev dogajanja na plazu, ki še vedno ne miruje.
Deseta obletnica in novi premiki
Jeseni so se zaradi obilnih padavin spet pojavili večji premiki v zgornjem delu plazu. Odlomni rob se še vedno pomika navzgor po pobočju, po zadnjih podatkih geologov pa se trenutno premika okrog 300.000 kubičnih metrov materiala. Pristojne tako čaka še precej dela. Hitrost sanacije, ki je v prvi vrsti odvisna od razpoložljivega denarja v državnem proračunu, ni kos “življenju” plazu. Zanjo bo po zadnjih ocenah predstavnikov MOP potrebnih še vsaj enajst milijonov evrov, če seveda novi premiki ne bodo zahtevali še dodatnih ukrepov. Za zdaj velja ocena strokovnjakov, da so z doslej izvedenimi ukrepi bistveno prispevali k večji varnosti domačinov.
Učilnica na prostem
Plaz Slano blato je zadnjih deset let tudi prava učilnica na prostem. “Tako občina kot stroka smo se tu ogromno naučili. Na osnovi podatkov smo predvideli dobre in učinkovite rešitve. lahko rečemo, da smo delali usklajeno in glede na razmere ne bi moglo biti bolje. Dejstvo pa je, da ste k vsemu doseženemu v zadnjih desetih letih veliko pripomogli tudi mediji,” pravi poveljnik ajdovskega občinskega štaba CZ Igor Benko.
Ekipa strokovnjakov, ki se ukvarja s Slanim blatom, je do rešitev prišla s sodobnimi meritvami lastnosti materialov in premikov. Ugotovitve skupine, v kateri so bili dr. Bojan Majes, dr. Ana Petkovšek, geolog Marko Kočevar, Matej Maček in poveljnik ajdovskega občinskega štaba CZ Igor Benko, so v zadnjih dveh letih v ospredju svetovnih kongresov o zemeljskih plazovih. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo pa je leta 2008 na podlagi raziskav na Slanem blatu postala polnopravna članica mednarodne organizacije za zemeljske plazove in si prislužila naziv svetovnega centra odličnosti za zmanjšanje tveganj za obdobje 2008-2011.
Znanje za jesenske plazove
Njihove izkušnje so še kako prav prišle tudi letos jeseni, med septembrsko vodno ujmo. Na Ajdovskem je v dobrih štirih dneh padlo več kot 400 litrov dežja na kvadratni meter, kar je povzročilo pravo povodenj. Pretok Hublja je bil rekorden, prav tako je bila rekordna gladina reke Vipave ob mostu v Dolenjah. Podivjal pa ni samo Hubelj. Na dodobra namočenem gruščnatem pobočju pod Goro, okrog dva kilometra stran od plazu Slano blato, se je po dobrih sto letih znova prebudil plaz Stogovce. V dveh dneh je uničil približno 700 metrov državne ceste med Lokavcem in Predmejo ter daljnovod, ki napaja črpališče Skuk. Z njegovo pomočjo se iz bližnjega zajetja Skuk napaja vodovod Gora, iz njega pa več kot 1500 krajanov Predmeje, Otlice, Kovka, Gozda in Cola. Gorjani so ostali brez najkrajše povezave z Dolino, hkrati pa je bil prekinjen tudi edini dostop do vrhnjega dela Slanega blata za težko mehanizacijo. Prve napovedi strokovnjakov po ogledu razmer na Stogovcah niso bile obetavne. Ugotovili so, da ima plaz podobne značilnosti kot plaz v Logu pod Mangartom. Na pobočju prevladuje grušč, ki se ob velikih količinah vode lahko spremeni v drobirski tok in z zajezitvijo struge potoka Lokavščka povzroči razdejanje v bližnjih zaselkih Slokarji in Brod v Lokavcu. Plaz je zajel približno 15 hektarjev veliko območje, po ugotovitvah strokovnjakov je globok od devet do dvanajst metrov, širok je več kot 1200 metrov, dolg pa slab kilometer. Tudi plaz Stogovce je bil pred dobrimi sto leti že saniran, po dosegljivih podatkih so tedaj ob strugi zgradili železnico in grušč s pobočja odvažali na traso železniške proge med Ajdovščino in Novo Gorico.
Cesta je nujna
Tokrat bodo po prvih ocenah stroke samo najnujnejša dela na plazu Stogovce zahtevala več kot pol milijona evrov. Med drugim so predvideli gradnjo pregrade v strugi potoka Lokavščka. Ker je bila uničena glavna prometnica, ki je Gorjane povezovala z dolino, se je občina v sodelovanju z geologi in državo takoj lotila iskanja ustrezne različice nove povezave. Za zdaj bo čez plaz Stogovce, ki še vedno ne miruje in je v zadnjem mesecu uničil še približno 200 metrov državne ceste, vodila obvozna intervencijska cesta. Gradbena dela na novi trasi so končana, na DRSC pa so nedavno napovedali, da bodo cesto predvidoma do konca februarja uredili tudi za javni promet. Direkcija je za to zagotovila 350.000 evrov. Nova trasa poteka po delu stare Resljeve ceste, nato pa po kolovozu do zajetja Skuk, kjer se bo znova priključila na državno cesto. Čimprejšnje odprtje ceste za javni promet je trenutno največja želja Gorjanov, ki so se v začetku decembra znašli dobesedno v izrednih razmerah.
Prebudile so se tudi Znosence
Za nekaj dni so ostali še brez druge glavne cestne povezave z dolino, saj je 7. decembra znova oživel plaz Znosence pod Avžlakom. 8. decembra so premiki že tako močno poškodovali odsek regionalne ceste med Ajdovščino in Colom, da so se pristojni odločili za delno zaporo ceste in ureditev enosmernega prometa. Plaz je uničil tudi del lokalne ceste proti Vrhpolju. Dan kasneje so pristojni cesto zaprli za ves promet. Gorjani in prebivalci z območja črnovrške planote so v dolino lahko prišli po lokalni cesti čez Podkraj, Belo in Sanabor. Krajani Predmeje so tako imeli do Ajdovščine namesto 11 skoraj 50 kilometrov.
Za sanacijo plazu so na ministrstvu za promet že leta 1997 izdelali projektno nalogo, a se ta doslej še ni začela. Plaz je trenutno dolg okrog 500 metrov, širok približno 170 metrov, globok pa je od devet do dvanajst metrov. Več podatkov bodo prinesle nove meritve, ki bodo osnova za izdelavo nove projektne naloge. Ta mora biti po napovedih DRSC končana do 15. januarja, med drugim pa so že predvideli gradnjo pilotne stene.
Dokončna rešitev in cena bosta znani šele sredi prihodnjega meseca, po prvih ocenah pa naj bi samo sanacija državne ceste, brez sanacije lokalne ceste proti Vrhpolju in samega plazu, stala vsaj 600.000 evrov. Za čim hitrejšo in trajno sanacijo regionalne ceste, ki je glavna povezava med Vipavsko dolino in Goro ter črnovrškim in idrijskim območjem, se je med drugimi na obisku na plazu zavzel premier Borut Pahor. Pristojna komisija je cesto 13. decembra spet delno odprla z ureditvijo izmeničnega enosmernega prometa za vozila do 7,5 tone skupne mase. Za vsa ostala vozila še vedno velja obvoz čez Kalce in Postojno. Ob omenjenih treh največjih plazovih pa imajo Ajdovci težave še s številnimi manjšimi, ki bodo tudi zahtevali sanacijo. Občina sama ne bo zmogla celotnega bremena, zato računa tudi na pomoč države.
“Plazovi so v naši občini dejstvo, s katerim se moramo sprijazniti in temu primerno ukrepati. V prihodnje bo nujno urediti vodotoke od izvirov naprej. Zdaj so številni izviri in pritoki zaraščeni. Toda ostanki predhodnih ukrepov nam jasno kažejo, da so imeli podobne težave že v preteklosti. Zato bi se lahko kaj naučili. Kdor se odloči za gradnjo na južnem pobočju trnovske planote, mora imeti ob gradbenem dovoljenju tudi geološke raziskave. Drugače se bo prej ali slej znašel v težavah. Mogoče bi morala določene usmeritve in rešitve v svojih odlokih predvideti tudi občina,” še dodaja Igor Benko.
ALENKA TRATNIK
