Ob obletnici spominek s tradicijo

Goriška
, posodobljeno:

V Društvu keramikov Bilje na svojstven način obeležujejo 30. obletnico samostojnosti države. Izdelali so 500 keramičnih spominkov Slovenije, ki jih bodo razdelili vsem gospodinjstvom v KS. S tem predstavljajo tudi bogato tradicijo opekarstva.

Predsednik  Društva keramikov Bilje Božo Batistič je ponosen na 
lične spominke ob obletnici države.
Predsednik Društva keramikov Bilje Božo Batistič je ponosen na lične spominke ob obletnici države.Alenka Ožbot

BILJE > Kot pravi predsednik društva Božidar Batistič, se jim je ideja o keramičnih spominkih v obliki Slovenije porodila že spomladi, ko so razmišljali, kako obeležiti obletnico samostojnosti Slovenije. “Sporočiti želimo, da naša država praznuje 30 let in naj bodo ljudje na to ponosni,” razlaga Batistič.

Pripravili so kalup, nato pa pridno izdelovali spominke v obliki Slovenije, približno po sto na dan. “Najprej je bilo treba zvaljati glino in jo nato odtisniti s kalupom. Potem ko smo izdelke pregledali in dodelali, smo jih nekaj dni sušili in nato dali v peč,” običajen postopek pri ustvarjanju izdelkov iz gline opiše Batistič. Keramične spominke bodo po gospodinjstvih v krajevni skupnosti razdelili v začetku tega tedna. V biljenskem Domu krajanov Negovana Nemca pa bodo v četrtek ob 19. uri v okviru obeleževanja obletnice samostojne države odprli razstavo. Predstavilo se bo 16 članov biljenskega društva keramikov z izdelki, večinoma skledami v tehniki mocha.

Bilje so opekarski kraj, zato se je pred enajstimi leti porodila ideja o ustanovitvi društva, ki je že od začetka močno vpeto v kraj. Danes šteje 26 članov in znanje stalno nadgrajujejo. Vsako leto v domači vasi pripravijo več razstav, denimo ob kulturnem prazniku, dnevu žena, prazniku krajevne skupnosti in ob opekarskih dnevih, na katerih društva predstavljajo tradicijo opekarstva v vasi. Svoje izdelke pa radi na ogled postavijo tudi v širši okolici.

V društvu že snujejo novo razstavo, na kateri bodo predstavili krogle, posebej zanimiva pa je ideja, da bi s svojimi izdelki okrasili dolg zid od začetka vasi (iz smeri Mirna) do šole v Biljah in s tem polepšali videz kraja ter obiskovalcem sporočali, da so prišli v kraj z bogato tradicijo oblikovanja gline.