Občina Idrija ima energetski koncept
Svet občine Idrija naj bi v tem mesecu potrdil lokalni energetski koncept. Z njim naj bi občina iz obstoječega načina ogrevanja, ki več kot 90-odstotno uporablja trdna fosilna goriva in lahko kurilno olje, v nekaj letih prešla na ogrevanje pretežno z obnovljivimi viri. Sočasno naj bi se lotila energetske obnove potratnih javnih zgradb.
IDRIJA> Družba Eco Consulting je lokalni energetski koncept pospremila z analizo, ki občini Idrija ni v ponos. Čeprav leži sredi gozdov, z možnostjo izkoriščanja energije sonca, rudniške vode in bioplina v kmetijskem Zadlogu, več kot 90 odstotkov vse toplotne energije dobi iz trdnih goriv in iz lahkega kurilnega olja. Cilji, po katerih naj bi se leta 2016 vsaj 58 odstotkov gospodinjstev ogrevalo z obnovljivimi viri, javni zavodi za petino znižali porabo energije, podjetja pa praktično v celoti opustila ogrevanje s kurilnim oljem, so nadvse smeli.
Brez kotlovnic
Občina z izjemo skupnih kotlovnic v najbolj strnjeno poseljenih delih Idrije in Spodnje Idrije nima daljinskega ogrevanja in pri tem naj bi ostalo. V Idriji naj bi obstoječe kotlovnice posodobili, prešli na ogrevanje z lesno biomaso in s sekanci za več uporabnikov kot doslej. Podobno kotlovnico naj bi, vsaj za naselje Koreja, uredili še v Spodnji Idriji.
Ker so stanovanja v občini v povprečju precej starejša kot na ravni države, je tudi povprečna raba energije na Idrijčana (4.818 kWh letno) znatno višja od državnega povprečja (3.827 kWh). Pri tem gospodinjstva v občini ogrevajo le štirje odstotki energije iz obnovljivih virov, predvsem sonca in toplote zemlje. Zato koncept priporoča celo prepoved nameščanja novih kotlov za lahko kurilno olje.
Podjetja koncept usmerja na obnovljive vire in na uporabo plina in do leta 2016, naj bi oboje predstavljalo vsaj 90 odstotkov primarne energije. Ker plinovoda do Idrije še ni, tega cilja ne bo mogoče uresničiti.
Iščejo menedžerja
Najbolj porazne so razmere v v javnih zavodih. Medtem ko je slovenski cilj v javnih stavbah doseči porabo toplotne in električne energije pod 80 kWh na kvadratni meter površine, so zavodi v idrijski občini pristali pri povprečni porabi 179 kWh. Z energetsko sanacijo stavb naj bi v petih letih porabo zmanjšali za petino.
Občina bi za dosego omenjenih ciljev do leta 2016 potrebovala 14,54 milijona evrov, skoraj vse pričakuje z domačih in evropskih razpisov in od zasebnih sovlagateljev. Večine nalog naj bi se lotili letos. V mesecu dni naj bi občina določila energetskega menedžerja, upravljavca energetske prenove občine.
SD