Občina naj ščiti najemnike, ne le stanovanjskega sklada

NOVA GORICA > Trenja med stanovanjskim skladom in njegovimi najemniki se pojavljajo že nekaj časa, sodu pa je izbilo dno, ko so se najemniki na Vojkovi cesti uprli poskusu, da bi jim najemnine povišali tudi za sto in več evrov. V ping pongu med njimi in skladom je na dan prihajalo vse več očitkov, da stvari niso urejene, kot bi morale biti.

Svetniki so še pred eno ključno odločitvijo - kdo bo vodil sklad. Tu pa se zapleta. Nataši Leban mandat poteče 31. julija, nadzorni svet (NS) sklada pa je v imenovanje predlagal tri kandidate, poleg Lebanove arhitekta Jožefa Tomažiča in Ines Kos. A kadrovska komisija sinoči ni podprla nobenega in predlaga čim prej nov razpis. Če se bodo svetniki s tem strinjali, naj bi do imenovanja direktorja sklad začasno vodil predsednik NS. A ga ta zdaj nima, saj so svetniki odstavili Kati Miničič. Župan mora čim prej imenovati vsaj njenega naslednika ...

Zadeve je treba sistemsko rešiti

To je slednjič ugotovila tudi zunanja revizija, ki jo je občina naročila po vztrajnem pritisku nekaterih mestnih svetnikov, naj se zadeve razčistijo. “Izkazalo se je, da ima sklad na področju neprofitnih najemnin precej težav, ki pa so predvsem posledica napak v preteklosti,” je zapisala revizorka Metka Cerar z Inštituta za javno finančno pravo. To po njenem velja za stanovanja na Vojkovi cesti, kjer iz meritev izhaja, da naj bi bilo 21 stanovanj napačno točkovanih, zaradi česar naj bi najemniki plačevali prenizke najemnine. Kar je nezakonito, sklad pa naj bi na ta račun na mesec bil ob 1662 evrov.

Revizorka meni, da je sklad ravnal prav, ko je najemnikom poslal v podpis anekse, s katerimi bi se posledično zvišale najemnine. Nadzorni svet sklada je sicer predlagal, naj se zadeva zamrzne, to pa je potrdil mestni svet, ki je zapovedal, da se najemnine ne smejo zvišati niti tistim, ki so anekse podpisali. “Po našem mnenju je mestni svet ravnal ustrezno, saj je poskrbel za enakopravno obravnavo vseh najemnikov, dokler se ne najde sistemska rešitev za nastalo situacijo,” je potrdila revizorka. Poleg tega je treba uvesti tudi sistemski nadzor nad tem področjem, meni Cerarjeva in predlaga, naj sklad najkasneje do konca septembra pripravi nov, dopolnjen predlog splošnih pogojev poslovanja sklada. V njem naj jasno opredeli, katerim najemnikom ni treba plačevati profitne najemnine za nadstandardni del in kateri jo morajo.

“Zadovoljna sem, da se občina loteva sprejemanja aktov in pravilnikov, upam, da bo to urejeno čim prej,” se je na ugotovitve in priporočila glede najemnin odzvala direktorica sklada Nataša Leban in dodala: “V vsakem primeru se bodo povišale. Kako se bo to naredilo, pa naj pove mestni svet.”

Pričakovati je, da se bodo svetniki lotili tudi nepravilnosti, ki jih je revizija ugotovila pri poslovanju sklada z izvajalci gradbenih del in storitev. Sporna so predvsem razmerja z gradbenim podjetjem Ara-keram, odvetniško pisarno Polanc, ki ji je sklad plačeval mesečni pavšal in storitve po previsoki tarifi, navaja revizija, in računovodskim servisom Ammi. Pred kratkim je, po nekaj mesecih vztrajanja svetnice SD Tanje Pipan, tudi nadzorni svet sklada direktorici svetoval, naj servisu prepolovi znesek v mesečni pogodbi, odvetniški pisarni pa ukine mesečni pavšal.

Po odgovore na inšpekcijo in računsko sodišče

Da je treba zadeve urediti, zahtevajo tudi najemniki, ki pa se v marsičem ne strinjajo z ugotovitvami revizije in z napovedmi Lebanove, da se morajo najemnine povišale. Njihov neformalni predstavnik Bojan Mermolja meni, da revizija bolj upošteva argumente sklada kot najemnikov. Poudarja, na primer, da pri tistih, ki so podpisali pogodbe med letoma 2002 in 2004, ni upoštevala, da so veljali drugačni normativi. Predvsem pa opozarja, da se revizija ni poglobila v to, zakaj najemniki sklada plačujejo v povprečju štirikrat višje stroške upravljanja kot lastniki stanovanj v istem bloku.

“Prav tako nismo dobili odgovora, ali je sklad strošek financiranja, ki ga zaračunava najemnikom, namensko porabil, kot to zahteva zakon. Ker če ga ni, potem ga ne bi smel zaračunavati,” trdi Mermolja, ki poudarja, da so želeli aktivno sodelovati pri reviziji, a jim to ni bilo omogočeno. “Naše pripombe sploh niso bile upoštevane. Zato bomo odgovore iskali pri stanovanjski inšpekciji in računskem sodišču,” napoveduje. Če menijo, da sklad ne ravna po predpisih, jih tudi revizorka napotuje na inšpekcijo, če se ne strinjajo z obračunom, pa na občino.

Najemniki želijo zaščito in besedo

Če so še pred časom najemniki bili razdrobljena skupina ljudi, ki so se morali s težavami ukvarjati vsak zase, so se januarja združili v svet za varstvo pravic najemnikov. Tisti svet, ki bi ga morala občina že zdavnaj ustanoviti, pa ga ni. Danes se bodo tega vprašanja končno lotili mestni svetniki. “Pričakujemo, da bodo upošteval mnenja najemnikov, ustanovili svet in bomo lahko tudi najemniki aktivno sodelovali pri pripravi strategije na tem področju,” pravi Mermolja. Predlagal bo, naj se v svet imenuje predstavnike najemnikov, ki jih bodo ti sami izbrali. Le tako bodo dejansko lahko zastopali svoje pravice, poudarja.MITJA MARUSSIG