Občina Kanal ob Soči pričakuje, da ji bo Salonit plačal dva milijona evrov

KANAL > Da je bilo med občino Kanal ob Soči in Salonitom v zadnjih desetletjih veliko ustnih dogovorov in tudi sodelovanja, ne zanika nihče. Nekatere zadeve pa so tudi formalizirali. Leta 2006 denimo s sporazumom o sodelovanju, ki sta ga podpisala takratni predsednik uprave Salonita Jože Funda in župan Miran Ipavec. Temelj je bil odnos do okolja: Salonit se je zavezal, da bo na zakonski način pridobival dovoljenja za obratovanje, da bo občini posredoval vse podatke, ki jih zahtevajo predpisi, izvajal trajna posodabljanja in zaprosil za uporabo le tistih sekundarnih energentov, torej odpadkov, ki so preizkušeno uporabljani v najrazvitejših državah EU in sveta, občina pa, da bo to podprla.

Sporazum je določil tudi, da se bosta “stranki vzdržali kakršnih koli dejanj, besed, načinov in metod dela, ki bi nasprotno stran spravljala v podrejen položaj, diskreditirala, žalila ali negirala,” pa tudi, da bo Salonit “finančno podprl dogovorjene ekološke in druge projekte občine”. O višini naj bi se dogovorili vsako leto sproti. Salonit je leta 2006 občini za pet let naprej (do leta 2010) izplačal 20 milijonov tolarjev. Nato pa se je ustavilo.

O sporazumu dolgo ni bilo ne duha ne sluha, zdaj pa je prišel na plan. In bo očitno imel posledice. “Sporazum ni v interesu občine. Da bi se zavezala, da ne bo negirala dejanja Salonita, se mi zdi absurdno,” komentira župan Miha Stegel. “Ne bomo sprejemali denarja, ki bi nas omejeval pri zastopanju interesov občanov in njihovega zdravja do Salonita,” je poudaril argument za odstop od sporazuma. A je občino prehitel Salonit, pravi Stegel: “Da odstopajo je razvidno iz dopisa, ki so nam ga poslali.”

Salonit občini od leta 2010 ni plačal niti evra

A zgodbe s tem ni konec, pravzaprav se šele začenja. Ker Salonit občini od leta 2010 v skladu s sporazumom ni plačal niti evra, na občini pričakujejo, da bo obveznost poravnal. Izračunali so, da bi moral plačati dva milijona evrov. To so v torek zvečer potrdili občinski svetniki, ki so pooblastili župana, da poskrbi, da bo terjatev plačana. V razpravi je sicer bilo slišati tudi mnenja nekaterih, da gre za “umazan denar” in da ne bi smela občina ničesar sprejemati, dokler ni jasno, ali Salonit deluje v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem.

Župan Stegel pa je prepričan, da bi moral Salonit izpolniti obveznost. “To, da se držiš tega, kar se dogovoriš, je znak resnosti podjetja, to je priložnost, da to pokažejo. Ne predstavljam si, da dogovora ne bi spoštovali,” meni Stegel. A če bo Salonit rekel ne? “Naprej se bo treba resno pogovoriti. Ne izključujemo pa sodnega varstva.”

“Prav je, da občina zahteva to izplačilo,” meni tudi Andrej Maffi, ki je jeseni 2006 na županskem mestu nasledil Mirana Ipavca in je občino vodil do leta 2018. “Leta 2010 smo sprejeli gentlemanski dogovor s podjetjem, da se izplačila zaradi gospodarske krize, v kateri Salonit ni odpuščal in je redno izplačeval plače, prestavijo na čas, ko bo gospodarska slika boljša,” je pojasnil. Sodeč po poslovanju Salonita naj bi bil zdaj več kot primeren čas.

Salonit: za izplačilo ni pravne podlage

A Salonit se s tem ne strinja. “V podjetju menimo, da za tovrstno izplačilo občini ni veljavne pravne podlage in od sporazuma odstopamo,” odgovarjajo za Primorske novice. In pojasnjujejo: po zakonu mora biti namen donacije jasno opredeljen. “Poziv občine, da se ji izplača več kot dva milijona evrov donacije, brez kakršnekoli podlage in točnega namena, je tudi sporen iz vidika zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, prav tako pa zanjo ni nobene podlage v sporazumu,” so prepričani. Potrjujejo, da je šla edina v aneksu določena finančna podpora za obnovo telovadnice, in dodajajo, da je Salonit po letu 2010 finančno podprl različne projekte v občini, a se pri nobenem z občino nista sklicevali na sporazum, pri vsakem sodelovanju z društvi, KS, občino pa je bil namen točno določen. So pa znova poudarili, da si želijo konstruktivnega sodelovanja z občino in da so “vedno odprti in pripravljeni na dialog.”