Občino Ajdovščina zanima delo, ne delovna mesta
Konec marca je bilo na območju Urada za delo Ajdovščina 1300 brezposelnih. Vrstijo se stečaji in likvidacije, socialne stiske se povečujejo. “Občina nima denarja za reševanje socialnih stisk. Pomoč, ki jo namenjamo, je le kapljica. Mi ne gasimo socialnega požara, ampak delujemo preventivno. Podpiramo delo, ne delovnih mest,” pravi ajdovski župan o odzivu občinske politike na gospodarske razmere.
AJDOVŠČINA> Po podatkih novogoriške območne službe zavoda za zaposlovanje se je v letošnjih prvih treh mesecih v evidenco brezposelnih na Uradu za delo Ajdovščina prijavilo 325 ljudi. V primerjavi z marcem 2010 se je v okviru območne službe brezposelnost najbolj povečala v Občini Vipava (za 45,2 odstotka), na drugem mestu pa je občina Ajdovščina z 41,9 odstotka več brezposelnimi. Lipe ni več, s težavami se bori Primorje, negotova je prihodnost Fructala. “Res je, kriza je zamajala naše največje družbe in tudi perspektivna podjetja. Zakaj je propadla Lipa, ne razumem. Primorje se bori in upamo, da ne bo prišlo do zloma. Fructal je dobro podjetje in trdno smo odločeni pridobiti strateškega partnerja, ki bo za nas sprejemljiv. To pomeni, da bo ohranil delovna mesta in razvoj družbe v Ajdovščini.” ocenjuje trenutne gospodarske razmere župan Marjan Poljšak.
Pomoč je samo kapljica v morje
Občina se na razmere, ki jih spremljajo vse večje socialne stiske, po besedah župana odziva v okviru možnosti. “Občina nima denarja za njihovo reševanje. Pomoč, ki jo namenjamo, je samo kapljica v morje. Zadolževanje za pomoč brezposelnim? Mi ne podpiramo take delitve proračunskega denarja. Ne gasimo socialnega požara, ampak delujemo preventivno. Podpiramo delo, ne delovnih mest, ne delujemo kot slovenska vlada. Nas zanima delo. Naša politika je kombinacija socializma in podjetništva. Podjetništvu in gospodarstvu pomagamo, kolikor lahko. Odpiramo gradbišča in upamo, da bodo dela dobili domači izvajalci, urejamo obrtne cone, pomagamo z ugodnimi posojili. Socializem ni sociala. Najprej je treba ustvariti, da lahko deliš. Mi se zadolžujemo, da gradimo, vzpostavljamo podporno okolje. Ne moremo pa biti nosilci podjetniških idej,” poudarja župan Poljšak.
Zamudili vlak?
Občina je v zadnjem desetletju več milijonov evrov vložila v komunalno urejanje obrtnih con, kjer naj bi investitorji odpirali podjetja in ustvarjali nova delovna mesta. Toda izkupiček je manjši od načrtovanega. To vladajoči občinski politiki očita tudi opozicija.
“S pravilnim prostorskim planiranjem, brez zemljiških špekulacij ter s hitro gradnjo obrtno-podjetniških con, bi lahko v časih gospodarske konjunkture ponudili gospodarstvu rezervno možnost. Zdaj so številke neizprosne: v obrtni coni Gojače je danes 14 novih delovnih mest, v obrtnih conah Pod železnico in Mirce, pa 9. Skupaj 23. Ta vlak smo torej zamudili,” opozarja Mitja Tripković iz opozicijske svetniške skupine SD.
Razvojne priložnosti so (še)
Občina si je veliko obetala od sodelovanja z univerzo, a župan ugotavlja, da pravega odziva, predvsem v smeri razvojnega dela za podporo lokalnemu gospodarstvu, (še) ni. Za zdaj se je ustavil tudi projekt razvojnega središča, a župan pri tem računa na drugo priložnost. Razvojne potenciale vidi tudi v gradnji bioplinarne in nadgradnji sedanjega centra za ravnanje z odpadki.
Nekaj pobud mu je v zadnjem obdobju ponudila tudi opozicija. “Za začetek bi z gradnjo tovarne sekancev ali lesnih peletov v javno zasebnem partnerstvu lahko zamenjali vse peči na kurilno olje in plin v vseh zavodih, ki so v lasti občine. To bi upravičilo naložbo in zagotovilo nova delovna mesta.” pravi Tripković. Občina bi morala po njegovih besedah odigrati glavno vlogo tudi pri povezovanju vseh, ki lahko Vipavsko dolino in Goro spremenijo v turistično destinacijo. “Postaviti moramo veliko halo ob izhodu z avtoceste in v tej 'tržnici okusov Vipavske doline' zgraditi primorsko-vipavsko mestece ter ponuditi vipavske dobrote. Od tu bi goste vabili na turistične kmetije, pohode, kolesarjenje, prireditve, na panoramsko vožnjo z ultra lahkim letalom. Prava zgodba pa bi se odvila, če bi zavrtali v tla do tople vode in zgradili termalna zdravilišča. Z vlaganjem v turizem in v spremljevalne dejavnosti bi povečali samooskrbo z zdravo hrano, se v večjem številu zaposlili doma in z večjo razliko v ceni prodali tisto, kar nam sedaj ostaja.” pravi Tripković.
ALENKA TRATNIK