Obetavni prvi rezultati projekta prilagajanja kmetovanja podnebju

AJDOVŠČINA > Nekdaj običajne drevorede med polji po Vipavski dolini (in drugod), ki so tudi varovalo pred vetrno erozijo in so bili z agromelioracijo odstranjeni, je občina Ajdovščina skupaj s partnerji začela ponovno umeščati v prostor v okviru prilagajanja kmetijstva v dolini podnebnim spremembam (projekt Life). Po približno letu dni, odkar je v bližini Ajdovščine poskusno zasajenih 300 metrov pasu, je bolj znano, kako to izvajati v praksi.

Včeraj so snovalci projekta, s katerim želijo hkrati pripraviti strategijo prilagajanja vipavskega kmetijstva podnebnim spremembam, in se posvetiti namakanju, predstavili prve rezultate. Ti so vidni prav pri protivetrni ozelenitvi. Kot je povedal Mitja Turk z enote Zavoda za gozdove v Ajdovščini, “so izhodišča za ukrep odlična”.

Poskus s 35 kmeti

V okviru projekta Life je bil doslej narejen tudi sistem podpore za odločanje o namakanju zemljišč. Sklenilo ga je preizkusiti 35 kmetov v Vipavski dolini, začeli naj bi ga uporabljati danes. Gre za mrežo avtomatskih merilnikov vode v tleh, ki upravljalcem dvakrat dnevno sporočajo podatke. Nato jih ti kombinirajo z vremensko napovedjo in z razvojnimi fazami gojenih rastlin ter kmetu prek elektronske pošte sporočijo, kako naj namaka. Sistem bo uporaben za vso Slovenijo.

Po njegovih besedah “se je ob agromelioraciji v 80. letih prejšnjega stoletja pustilo prostor za zaščitne pasove”. Ta je umeščen vzdolž poti med polji in gre za javno dobro. Po zgornji Vipavski dolini je možno urediti več kot 60 kilometrov pasov. Primernejši za zasaditev so listavci, ki že rastejo po dolini. Kot je pokazal poskusni “nasad,” je bolje zasaditi sadike, nižje od metra, ki se zgodaj prilagodijo burji in so ob rasti odpornejše nanjo. Kako se obnesejo spremljajo z merjenjem moči vetra. Z nižjimi oziroma mlajšimi sadikami med poskusom ni bilo težav, višje pa je veter prej polomil.

Toda bolj kot “tehnične” težave utegnejo ponovno vzpostavitev protivetrnih pasov zavreti birokracija in podajanje žogice med različnimi ustanovami in oblastjo. Turk pravi, da gre težavo s pristojnostmi, kdo naj urejanje pasov, ki ni poceni, plača, kdo naj jih nato vzdržuje, kdo naj vse skupaj nadzira in kje vzeti denar za vse to.

Zbrani na včerajšnji predstavitvi projekta so za slednje nakazali rešitve, vidijo jih predvsem v denarnih spodbudah Evropske unije. O tem, kdo naj poskrbi za protivetrno zaščito, pa ni bilo slišati ničesar. Turk je omenil zgolj slabo popotnico, da so že za poskusno zasaditev več mesecev čakali na eno od potrebnih soglasij.