Obisk na gradbišču Eda centra
Eda center, ki bo odslej najvišji del novogoriške mestne panorame, je v fazi zaključnih del. Prvi uslužbenci Centra za socialno delo, naj bi se vselili že prihodnji mesec, stanovalci pa konec oktobra. Datum slavnostnega odprtja še ni določen, trak naj bi prerezali proti koncu oktobra.
NOVA GORICA> Notranjost Eda centra se iz gradbišča počasi spreminja v tisto, kar bo nekoč. Čeprav so prostori še povsem prazni, stanovanja pa imajo gole stene. Ob našem obisku v teh dneh je na objektu mrgolelo delavcev: dvesto, morda tristo ljudi, ki lupini dajejo vsebino, trenutno zaključuje skupne komunikacijske in tehnične površine ter tiste prostore, ki jih najemniki že nestrpno čakajo. In prav težko si je zamisliti, da bodo nekateri kmalu že vseljeni. Prvi naj bi se namreč, po besedah Radoša Pavloviča, direktorja investitorja Euroinvesta, čez mesec dni vselili uslužbenci Centra za socialno delo in Visokošolskega in raziskovalnega središča VIRS, prvi stanovalci pa konec oktobra. Do sedaj so prodali le dobro polovico stanovanj.
Od minus 5 do 15
Ogled notranjosti, po kateri nas je vodil direktor Radoš Pavlovič, smo začeli v pritličju, kjer bodo trgovine, slaščičarna in vinski bar, prva etaža pod zemljo bo namenjena samopostrežni trgovini in, če bo šlo vse po sreči, tržnici z domačimi pridelki ter vinoteki, v petih etažah “undergrounda” pa bo moč parkirati 450 avtomobilov.
Edo center je zasnoval arhitekt Miha Dešman z ekipo v ljubljanskem arhitekturnem biroju Dans. V Euroinvestu so se potem z njimi poslovno razšli, zato sta gradnjo vodila Jože Tomažič in Domen Mozetič.
Vzpnemo se po monumentalnem zunanjem stopniščnem delu, ki naj bi se ob določenih dogodkih spremenil v tribuno. Stopnice bodo pripeljale do platoja z restavracijo, kjer sta v času našega obiska, sicer na deski, ki služi kot gradbeni element, malicala le dva delavca. Prav kmalu pa se bo ta praznina preobrazila v restavracijo za dnevno prehrano in jedi po naročilu, še zadnje podrobnosti interiera pa se najbrž prav sedaj določajo v biroju novogoriškega arhitekta Boštjana Hvale, ki je skupaj s Simonom Kerševanom in Domnom Mozetičem podpisan pod oblikovanje notranjosti objekta. V osrednji avli nadstropja bo visela Eda, rekonstrukcija letala Edvarda Rusjana, po kateri nosi stolpnica ime, čeprav, roko na srce, bolj spominja na ladjo, veliko ladjo za križarjenja, kot na letalo.
Kubus ob glavnem stopnišču bo namenjen Pravni fakulteti, ki bo uporabnik teh prostorov, najemnik je VIRS. “Upamo, da bodo študenti prinesli življenje v stavbo,” so želje direktorja in če se spomnimo vizij, ki smo jih slišali davnega leta 2005, ko so predstavljali natečaj, se bodo stopnice morda razvile v nekakšne novogoriške španske stopnice, kot jih poznamo iz Rima.
V nadstropju oziroma na platoju bodo Novogoričani lahko uporabljali otroško igrišče s paviljončkom in nekakšnimi platnenimi jadri za senco, potem pa se Eda razdeli na poslovno Edo in stanovanjsko Edo, njen javni del se tukaj konča.
Poslovna Eda obsega osem etaž večinoma pisarniškega dela in sega od četrtega do enajstega nadstropja, stanovanjska Eda pa štiri etaže, od enajstega do petnajstega nadstropja, v katerih pa ta hip ni videti kaj veliko, razen seveda čudovitega razgleda. Iz petsobnega stanovanja boste tako, če ste ga kupili, stopili na teraso na sami špici, oziroma na “premcu” stolpnice in opazovali, denimo, sončni zahod.
Od Nanosa do morja?
Terasa ponuja popoln, 360 stopinjski razgled, kjer oči skočijo z Nanosa na Čaven, s Čavna na Škabrijel, Sveto Goro, Sabotin, pa na Oslavje, od koder se spuščajo v ravninski, jugozahodni del, kjer se ti, tako zatrjuje fotograf, ob ugodni atmosferi lahko zalesketa morje, pa čez Kostanjevico in Panovec na obronke Krasa in spet na Nanos. Terasa bo zaenkrat prazna, bazenov, o katerih se je govorilo, na terasi ni, so pa bili predvideni in potem, ker prestižnih stanovanj niso prodali, tudi ukinjeni. Fotografiramo se še na vrtoglavem “premcu”, razširimo roke v spomin na Titanik in se po stopnicah (dvigala še niso delala) spustimo v klet.
Med potjo beseda nanese na ceno za kvadratni meter, za katerega je potrebno odšteti med tisoč sedemsto (za štirisobna stanovanja) oziroma dva tisoč evrov (za dvosobna). Sicer pa so stanovanja prostorna, zasnovana po zahtevah eko sklada, posebej jih odlikuje velik in lep vhodni del, ki prostor dviguje na visoko bivanjsko raven. “Moja ocena je, da je objekt funkcionalno in tehnološko zelo dober. Menim, da je to njegova prednost,” pove Pavlovič in utemelji, da so programske enote jasno zaokrožene, energijska učinkovitost pa primerna za naslednjih sto let. Materiali so, odkar je moderna arhitektura preplavila svet, bolj ali manj isti: železo, steklo, beton. Eda pa se ponaša tudi z velikimi količinami kitajskega granita, ki je cenovno nadomestil prvotno zaželeni pohorski tonalit. Vrednost celotnega projekta, pove direktor, je 40 milijonov evrov.
KLAVDIJA FIGELJ
