Obnova cest naj bo čim bolj “zelena”

Goriška
, posodobljeno:

Je obnova cest lahko “zelena”? Seveda, pravijo strokovnjaki, zbrani v projektu ReBirth. Obnovo ceste po postopku hladne reciklaže so predstavili na gradbišču ceste med Bačo in Dolenjo Trebušo.

Na keltiki so prikazali okolju bolj prijazno in cenejšo obnovo po postopku hladne reciklaže
Na keltiki so prikazali okolju bolj prijazno in cenejšo obnovo po postopku hladne reciklaže

BAČA > Prikaz je potekal v okviru projekta Promocije recikliranja industrijskih in gradbenih odpadkov in njihove uporabe v gradbeništvu - ReBirth, ki ga finančno podpirata EU in slovensko ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

Vozišča v Sloveniji so danes v slabem stanju in to se še slabša, poleg tega pa denarja za obnove zmanjkuje. Eden od načinov, kako laže in bolj racionalno obnavljati ceste, je tudi okolju prijazna in gospodarna metoda hladne reciklaže. Ta v svetu že dalj časa uveljavljena metoda obnove cest je v Sloveniji še v začetni fazi.

Doslej je bilo pri nas tako obnovljenih nekaj avtocestnih odsekov ter regionalnih in turističnih cest, največji potencial pa predstavlja za občine, ki so investitorji obnov lokalnih cest in javnih poti. Kot je pojasnil vodja projekta ReBirth, mag. Jure Leben iz Zavoda za gradbeništvo, si želijo, da bi pri prihodnjih obnovah cest dajali prednost prav takšnim trajnostnim metodam.

Zvonko Cotič iz podjetja Structum je predstavil postopek: “Po tem postopku se obstoječo poškodovano cesto zdrobi in zmelje ter doda ustrezno vezivo, tako da nastane nov reciklirani nosilni sloj. Na tako utrjeno nosilno plast se kasneje položi nov asfalt. Pri tem se uporabi ves material iz obstoječe voziščne konstrukcije, s čimer odpade strošek izkopa in odlaganja starega ter strošek priprave in transporta novega materiala. Na ta način lahko izkoristimo star dotrajan material in ga koristno uporabimo v novi voziščni konstrukciji.”

Prednosti je več, razlagajo strokovnjaki: ohranijo se naravni viri, manjši je vpliv na okolje, lastnosti vozišč so boljše. Postopek je tudi cenejši od klasične obnove, saj prihranek lahko znaša približno 10 evrov na kvadratni meter. Eden od ciljev projekta ReBirth je tudi, da bi v sklopu zelenih javnih naročil delež alternativnih materialov pri obnovah znašal najmanj 10 odstotkov. MM