Obnova Laške seči naj bo vzor
Obnova planine Laška seč, ki je pred kratkim prejela mednarodno arhitekturno priznanje, je odličen primer okolju prijazne in energetsko učinkovite gradnje z materialom iz okolice. Prav k temu želijo ljudi spodbuditi v Posoškem razvojnem centru. Ustvarjanje novih delovnih mest in zadovoljstvo v tovrstnih stavbah sta le dve od dobrih plati gradnje, ki je v razvitejših alpskih državah že obveza, pri nas pa še ne.
POSOČJE > “Pri gradnji hiš ni pomembna le energetska učinkovitost, pomembno je tudi, da material za obnovo in nove gradnje najdemo v bližnjem okolju in da se prebivalci v takih stavbah dobro počutijo. S tem se pri lokalnih dobaviteljih odpirajo tudi nova delovna mesta. Pred časom je bila tovrstna gradnja dražja, zdaj pa ni več,” pojasnjuje vodja projekta AlpBC Miro Kristan iz Posoškega razvojnega centra (PRC). Kot pravi, so v okviru mednarodnega projekta, ki je povezal države alpskega prostora, v Slovenijo pritegnili 150.000 evrov od skupno skoraj tri milijone evrov, ki jih je Evropska unija namenila za tovrstno ozaveščanje.
Upoštevati je treba posebnosti okolja
Poleg predstavitve trajnostne gradnje z izdelavo kataloga lokalnih ponudnikov je PRC s tem denarjem plačal tudi izdelavo energetskih izkaznic za 30 objektov v lasti petih občin Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno in Idrija, denarno so podprli arhitekturno delavnico na Mostu na Soči.
Gradnja sodobnih stavb v skladu s tradicijo je v razvitejših državah že uzakonjena obveza, pri nas še ne. Velja le za zaščitene stavbe. Cilj pa je, da bi tak način upoštevali pri vseh gradnjah. Pri tem pa ne gre za vračanje v preteklost, temveč za sodobno gradnjo, ki je pisana okolju in ljudem na dušo.
“Za začetek je dovolj že to, da pri obnovah in novogradnjah vnašamo vsaj nekatere elemente, kot so okna iz lesa iz lokalnega okolja, kar nam je uspelo pri obnovi mostarske telovadnice. Imamo tudi dovolj kamenja od Soče, vse to ljudje že uporabljajo. Gre za to, da bi ta model sistemsko deloval, da bi delovale kratke verige med povpraševanjem in ponudbo,” pojasnjuje Kristan.
Laška seč - primer dobre prakse
Obnova planine Laška seč je eden od primerov dobre prakse. Gre sicer za zaščiteno planino, kjer pa so z upoštevanjem vseh trajnostnih načinov gradnje poželi širšo pozornost.
“Obnovo šestih hlevov in skupnega objekta za predelavo mleka v sir smo od začetka začrtali tako, da smo s trajnostno naravnanostjo pridobili tudi nepovratno denarno pomoč. Vseskozi smo sodelovali z zavodom za zaščito kulturne dediščine. Bistveno pa je, da je sodeloval izvajalec iz lokalnega okolja, da je vgrajeval les in kamen iz tega okolja, skratka, prenovili smo planino na sodoben način in hkrati ohranili njeno avtentičnost izpred dveh stoletij,” pojasnjuje arhitektka Maja Kristan. Ta projekt je dobil med 350 prijavljenimi na natečaju Construktive Alps 2015 mednarodno arhitekturno priznanje. Med tremi izbranimi, ki si bodo razdelili nagrado 50.000 evrov, ga sicer ni, dober glas pa je šel daleč naokoli. NEVA BLAZETIČ
