Obnova Posočja nikakor ne sme zastati
Krizne razmere z varčevalnimi ukrepi so se dotaknile tudi obnove po potresu leta 2004. Z rebalansom proračuna je država letošnjemu programu odvzela 1,1 milijon evrov. Prekinitev dela na terenu bi povzročila nesluteno visoke dodatne stroške in neenakopravnost med prizadetimi v potresu.
BOVEC > Na to z župani opozarja vodja državne tehnične pisarne Stanislav Beguš. V okviru letošnjega državnega rebalansa so vsoto denarja za popotresna obnovitvena dela skrčili s 7,1 na 6 milijonov evrov. Kljub primanjkljaju 1,1 milijona evrov obnova z manjšimi zastoji teče naprej.
Zaskrbljujoče okoliščine je vodja državne tehnične pisarne (DTP) Stanislav Beguš pred dnevi predstavil županom severnoprimorskih občin na seji sveta regije, ki je potekala v Bovcu. Župani so sprejeli sklep, da podpirajo nadaljevanje potresne obnove v načrtovanem in ne v skrčenem obsegu.
Na sezam upravičenih do državne pomoči so uvrstili 612 objektov. Priprave na obnovo potekajo pri 40 odstotkih objektov, konkretno delajo na 56 objektih.
Gradbišč se ne da odpirati “na gumb”
Beguš opozarja, da bi zastoji lahko povzročili povečanje stroškov: “Trenutno obnavljamo in gradimo 59 objektov. Če bi dela na njih prekinili, bi nastali dodatni stroški z zavarovanjem stavb. Ker bi gradbena dovoljenja zapadla, bi morali pridobiti nova, kar ni brezplačno.” Veliki problemi bi nastali v gradbeni operativi. “Gradbišč ni mogoče odpirati in zapirati s pritiskanjem na gumb,” je zapletene razmere pojasnjeval Beguš.
Prizadeti v potresu bi se ob morebitnem zastoju obnove znašli v neenakopravnem položaju. Povečali bi se stroški za njihova nadomestna stanovanja. “Vse te okoliščine terjajo, da zakon o popotresni obnovi izpeljemo do konca po dogovorjenem planu,” ob podpori severnoprimorskih županov na državo apelira Beguš.
Če bi z obnovo normalno nadaljevali, bi vsa dela opravili do konca leta 2014. Načrt bi uresničili pod pogojem, da bi država v letu 2013 in 2014 zagotovila po deset milijonov evrov, v letu 2015 pa še dva do tri milijone.
Čezsočani so v negotovosti
Bovški podžupan in domačin iz Čezsoče Valter Mlekuž na gradbiščih opaža manj delavcev kot v preteklosti. “Ni več prave zagnanosti. Pred časom je bilo na posameznem objektu prek deset delavcev, zdaj sta ponekod samo še dva ali trije. Ne vem, kaj je v ozadju. Razmišljam, da gre morda za neplačevanje gradbenih del,” se skupaj s sovaščani sprašuje Mlekuž. “Kot podžupan še tega ne vem, kakšne načrte imajo z obnovo nekdanjega zadružnega doma, ki je bil po potresu 1998 obnovljen in v potresu 2004 ponovno poškodovan. Skrbi me, ker se v stavbi zbira vaška mladina,” opozarja. Izpostavlja niz štirih podrtij sredi vasi tik ob trgovini: “Ti objekti so že prava sramota za vas. So nevarni za okolico. Na svetniško vprašanje, kaj bo z njimi, nisem dobil jasnih odgovorov. Menda lastniki niso upravičeni do državne pomoči. Kakorkoli, te objekte je treba ali porušiti ali sanirati oziroma na novo zgraditi. Zdajšnje stanje je nevzdržno,” je kritičen Mlekuž.
NEVA BLAZETIČ
