Od bičarjev do kamnosekov
V kraškem stilu zgrajena Hiša opajske tradicije, ki so jo v nedeljo odprli v centru Opatjega sela, bo obiskovalcem predstavljala stare obrti, kot sta bičarstvo in kamnoseštvo, v njej so tudi prostori za društva in e-info točka.
OPATJE SELO > Ideja Turističnega društva Cerje, da bi v Opatjem selu uredili Hišo opajske tradicije, ki bi povezovala domačine, obiskovalcem pa predstavljala vas in stare obrti, se je začela uresničevati leta 2013. Občina Miren-Kostanjevica je bila takrat s projektom uspešna na razpisu kmetijskega ministrstva. V okviru ukrepa Obnova in razvoj vasi je zagotovila 66.000 evrov oziroma skoraj polovico potrebnega denarja. Tako so začeli obnavljati propadajočo stavbo sredi naselja in jo spremenili v večnamenski objekt za medgeneracijsko druženje, kulturno-umetniške prireditve in druge dejavnosti v vaškem jedru.
Upravljala ga bo krajevna skupnost, v njem pa so prostore dobila tudi lokalna društva. V pritličju je prikazana tradicija kraja, s poudarkom na starih lokalnih obrteh in zgodovini Opatjega sela.
Med tradicionalnimi obrtmi so v ospredju bičarstvo, kamnoseštvo in sodarstvo. Kot je povedal predsednik sveta KS Opatje selo Mirjan Pahor, so razno orodje, biče, izdelke iz kamna in druge eksponate pridobili od domačinov.
Začetki bičarstva v Opatjem selu segajo v drugo polovico 19. stoletja, ko je ta obrt prišla iz Furlanije. Največji razcvet je doseglo v letih pred prvo svetovno vojno, ko je bilo v vasi kar osem delavnic. Zaposlovale so približno 50 delavcev. Opajci so v enem letu izdelali tudi do 100.000 bičev, ki so jih prodajali po vsej takratni Avstro-Ogrski. Bičem domačini pravijo “škarabaci”, njihovim izdelovalcem pa “škarabacarji”. Za izdelavo bičev uporabljajo izjemno prožen les koprivovca ali po domače “kropince”. Bičarji so ga razklali na palice, iz katerih so izdelovali dve vrsti bičev. Nekoliko daljši, dolžine do 160 centimetrov, je bil gladek bič, ki je bil v bistvu tanjša palica, obdelana z zakrivljenim rezilom (“faučem”) in posebnimi obliči. Uporabljali so ga za priganjanje konjev. Krajši, dolžine do 120 centimetrov, pa je bil pleten bič, ki so ga uporabljali za priganjanje volov. Mojstri so izbrano palico najprej nažagali po dolžini na štiri lesene trakove, ki so jih obdelali s “faučem” in obliči. S posebnim postopkom kuhanja pod paro so trakove spletli v kito, ki se je proti koncu palice nekoliko stanjšala. Sledila je obdelava ročaja na stružnici. Bič so še zgladili z brusilnim papirjem in na vrh privezali daljši ali krajši usnjen jermen ali vrvico. Po naročilu so tako pripravljene “škarabace” pobarvali in okrasili s posebnimi vrezi ali usnjenimi oziroma kovinskimi okraski. V zadnjih letih skušajo v Opatjem selu oživiti tradicijo bičarstva.
V Hiši opajske tradicije so uredili tudi e-info točko, na dvorišču pa prostor za prireditve. “Na začetku bo hiša odprta po dogovoru, v prihodnje pa bi želeli, da bi bil tak urnik kot v pomniku na Cerju. Zagotovo pa bomo pri tem sodelovali s Turističnim društvom Cerje, ki obiskovalcem predstavlja zanimivosti v okolici,” pravi Pahor. Na nedeljski otvoritvi, ki je privabila množico obiskovalcev, je župan Mauricij Humar objekt slovesno predal krajevni skupnosti oziroma njenemu predsedniku v upravljanje.
V tradicionalnih oblačilih so se predstavile ženske društva Žbrinca, nastopil je MoPZ Kras Opatje selo, za veliko smeha pa je poskrbela dramska skupina Prosvetnega društva Kras z igro Bičarska, ki je gledalce popeljala v nekdanjo opajsko bičarsko delavnico.
Ob odprtju je bila Hiša Opajske tradicije, ki se lepo vklaplja v staro vaško jedro, skoraj pretesna za vse, ki so si želeli ogledati eksponate in fotografije domače dediščine, marsikdo si je ogledal še razstavo fotografij Dominika Bizjaka v prvem nadstropju. Pred hišo pa je s svojo spretnostjo obiskovalce navdušil Janez Zavadlav, ki je predstavljal postopek izdelave bičev.
ALENKA OŽBOT
