Od jote do satelita - vse to je slovensko znanje
V Sloveniji je znanja veliko, potrebno pa je pravo podporno okolje, ki bo znanje usmerilo tako, da bo razvijalo tudi projekte, uspešne na trgu. Udeleženci regionalnega foruma v Ajdovščini so danes menili še, da bi se morali v Sloveniji bolj usmeriti tudi v tehnične poklice in mojstrstvo - modele lahko najdemo blizu.
AJDOVŠČINA > Denar za inovacije in raziskave - v okviru programa Obzorje 2020 kar 80 milijard evrov v naslednjih sedmih letih - nudi tudi Evropska komisija, a konkurenca je izjemna. Za ta denar tekmuje ves svet, je na ajdovskem forumu v organizaciji informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji povedal nacionalni koordinator za ta program Peter Volasko. "Treba je tekmovati z odličnostjo, z globalno konkurenčnimi projekti. Konkurenca je zelo kruta, taka, da uspe manj kot eni desetini prijaviteljev," je opozoril.
Razpravljalci - foruma so se med drugim udeležili tudi evropski poslanci Lojze Peterle (ELS/NSi), Tanja Fajon (S&D/SD) in Ivo Vajgl (ALDE/Zares) - so se strinjali, da so takšne spodbude dobrodošle, vsekakor pa omenjena sredstva niso dovolj. Potreben je celosten pristop in ustrezno okolje, ki bo omogočalo razvoj in ustvarjanje delovnih mest - tudi in še posebej za mlade. Več pa jih je opozorilo tudi na težave, ki se pri tem pojavljajo.
Namestnica direktorice Centra odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo Cobik Hermina Ogrič je tako povedala, da se raziskovalne ustanove pogosto soočajo s slabim pretokom informacij, opozorila pa je tudi, da je težko dobiti odlične kadre. Težavo vidi med drugim v prešibki usmerjenosti slovenskih fakultet v aplikativna znanja - tako od 100 študentov, ki so se prijavili za delo v laboratoriju pri njih, niti eden v času študija ni resneje delal v laboratoriju.
Peljhan zelo kritičen do delitve denarja na zadnjem razpisu agencije Spirit
Tudi Marko Peljhan, soustanovitelj podjetja C-Astral s sedežem v Ajdovščini, ki izdeluje brezpilotna letala, je povedal, da so imeli v podjetju ob razpisu težave. Med številnimi prijavljenimi diplomanti bolonjskega študija namreč niso dobili niti enega primernega kandidata. Opozoril je še na “določen kaos na področju podpore podjetjem” in bil zelo kritičen do delitve denarja na zadnjem razpisu agencije Spirit, ki je bil namenjen inovacijam.
Evropska poslanka Fajonova je opozorila, da smo v Sloveniji v veliki meri opustili profesionalne poklice in da nimamo dobre povezanosti med izobraževalnim sistemom in trgom dela. Tudi Volasko se je strinjal, da opuščanje mojstrskih znanj ni prava pot, modele, po katerih bi se lahko zgledovali, da bi to presegli, pa vidi blizu.
“EU je Ameriko poskušala premagati na ameriški način”
Načrti EU, da bi postala najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu, so se po Volaskovem mnenju izjalovili zato, ker je "Ameriko poskušala premagati na ameriški način". Po znanje ni treba do Amerike, je opozoril - najkonkurenčnejše gospodarstvo zadnjih let je npr. Švica, ki je precej podobna Sloveniji. Kot dobro prakso v Švici pa je izpostavil to, da tam cenijo mojstrsko znanje in tudi na univerzah veliko časa namenjajo prav aplikativnemu znanju.
Tomaž Bizjak iz Mladinskega sveta Ajdovščina je opozoril, da sedanja generacija mladih ni bila vzgajana v podjetniškem duhu ampak z miselnostjo, “da nas bo sistem že posrkal, ko pridemo na trg”. Te miselnosti pa ne moremo spremeniti čez noč, ampak je treba počasi graditi bolj podjetniško naravnanost mladih.
Evropski poslanec Vajgl pa je izrazil željo, da bi bili mladi bolj aktivni, da bi volili in kandidirali. “Mladi ne smejo čakati, da jim bo nekdo nekaj prinesel,” je prepričan. So se pa razpravljalci strinjali, da ni prava pot za boljšo prihodnost mladih ta, da se jim starejši umaknejo. Ne medgeneracijski konflikt, pač pa sodelovanje med generacijami, je po mnenju vseh pravi pristop.
Poslanec Peterle je v zvezi s tem dejal, da se v Evropi ne vprašajo, koliko mlad ali star si za nekaj, ampak ali imaš pravo idejo. “Če ima nekdo dobre ideje, naj traja, dokler more. Mladim pa je treba pomagati, da se v to vključijo,” je dejal. Šolski sistem pri tem vidi kot del podpornega okolja, ki pa ne deluje.
Slovenija lastno znanje ima - prvi slovenski satelit je na primer tik pred tem, da se ga izstreli - je povedal Volasko. A slovensko znanje ni samo visoko tehnološko. Tudi to, da znaš skuhati najboljšo joto, ki jo bodo hodili jest iz Italije, lahko pomeni zaslužek za družino in za občino, je poudaril.
STA
